bobek05
|
Ker iz že znanih razlogov nismo šli na morje, se te dni potepamo pri babici in dedku (mojih starših) in tukaj je prava idila. V samem centru narave (na podeželju), se relaksiram, berem knjige (ki nimajo nobene veze s faksom ) in z Anejem rovarim po njegovem peskovniku... Danes sem se npr. večkrat zalotila, da o tem sanjam, da to TO - the thing, ki si jo želim, čeprav sem v mestu zelo srečna, imam veliko prijateljev... ampak že ko sem brala Ančkin post v katerem je pisala, kako Gašper skače okrog hiše in ga mirne duše pusti samega, sem ugotovila, da si to želim tudi jaz... Videti Aneja skakati okrog hiše, brez strahu, da bi se mu kaj zgodilo, da bi mu kdo kaj naredil, da bi ga povozil avto ali ga ugriznil kak pes.... In danes je bil tak dan - dedek mu je že lani kupil hišico, ki smo jo zdaj postavili na trato pred teraso tik pod brezami, zraven pa mu je zdaj kupil še peskovnik (tisti s strehico) in dobil bo še gugalnico in tobogan... Pravi raj za našega malega raziskovalca... In tako je užival. Sploh ni vedel kam bi se dal, kaj bi najprej počel... Potem je šel še z babico k MOJI babici oz. njegovi prababici (živi 50 m stran ) - sta šla gledat in hranit kokoške, spotoma sta zavila še k moji teti (mamini sestri, ki je naša soseda) hranit ribice, ki jih imajo zunaj v majhnem ribniku ter teti zalivat rože... Potem je prišla k nam na obisk še prababičina muca Nana (in Anej je ves čas hodil za njo, cvilil in govoril NANA, NANA..), okrog se je motal tudi naš zlati prinašalec (ki se ga Anej kar malo boji, ker ga vedno hoče celega spolizat).... nato si je naš mali našel dedija, da sta šla brcat žogo... - to je vse kar sem občutila. In po tem sem začela hrepenet... Pri nas pri bloku sicer imamo okrog nekaj zelenice, ampak nimamo nobenih igral, niti klopce ne , nič kaj otrokom prijazno... zraven je parkirišče in dokaj prometna cesta (z obeh strani).. če se hočemo na igrala moramo vedno nekam iti ali se peljat, pa še tam moram ves čas pazit nanj, še posebej zaradi ta večjih otrok, ki so do manjših včasih res grobi... Ne vem kaj naj... Parcelo sicer imava, ampak hiše ne moreva postavit kar čez noč... Vmes še morava nekje živet, plačevat najemnino (in odplačevat kredit)... Pojma nimam kaj je z mano zadnje dneve.. Nekam čudna sem... Ne, pa nisem (še) noseča - je ravno danes šla teta s Krvavca
_____________________________
Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.
|