|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3 4 5   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Rabim vašo pomoč
11.4.2007 11:04:20   
Anonimen
user posted image Pametna punca.user posted image Mislim Taniko.

(odgovor članu tanikaa)
  Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: RABIM VAŠO POMOČ
11.4.2007 12:24:47   
srki
Saj so ti verjetno že vse tako svetovale, nisem brala odgovorom. Moj nasvet je, da gresta na svoje. Takole jaz ne bi mogla živet. Pa tudi fantu bi verjetno korisilo, da se vseh teh grdih stvari iz otroštva znebi.

In za otroka imaš še dovolj časa, najprej zaživita, kot se spodobi,  sama, v miru.....

Srečno.

(odgovor članu tinx)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: Rabim vašo pomoč
11.4.2007 12:27:58   
srki
Jaz tudi ne vem, če bi šla s taščo živet. Če ima svoje finance, naj gre sama v neko stanovanje živet. Samo vprašanje je, če hoče ona zapustit svojega nasilnega možauser posted image .

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: Rabim vašo pomoč
12.4.2007 9:36:29   
briky
opazila sem, da več nasvetov kot dobim, bolj se mi odpira pogled na vse to. Strah imam da FANT sploh noče iti stran od tam in da mu zelo veliko pomeni mama in hiša kjer živi. Namreč hiša vam povem je zelo velika, ampak raje grem z njim živet v kočo, kot da bi to prenašala. Lohk bi začela že kaj ustvarjat, neki bi že lohk prispevala, ker sem varčna punca, ampak mam tak občutek, da sam čaka da se bodo stvari same od sebe uredile doma. Saj sam vlaga samo v okolico okrog hiše in ko ga vprašam ali ni brez veze da vlaga tukaj, ker dobesedno vsikipim mi odgovori; jaz hočem enkrat živeti tukaj. Popolnoma ga razumem, da se mu je težko vsemu odpovedat. Ampak jst v takem nemiru ne morem živet. Ko sem pri njemu trpim ker trpim v takem odnosu in silim domov, ponoči pa sploh ne morem zaspati, ker me je strah prihodnosti. Mogoče sem preveč občutljiva, a žal tako doživljam. Mislim da je on postal odporen na take odnose in mu ne pride več nič do živega. Škoda, ker se drugače zelo lepo ujameva, podpira me pri študiju, vse naredi zame, res, priznam!! a ta stvar pa boli, so trenutki ko padem v jok. Ljubezen je tako močna,a me je strah da ga bom morala zapustiti zaradi tega.
Ne razumem zakaj pa se njegova mama ne loči in odseli k njenim staršem, ker imajo dovolj prostora. Ko fanta vprašam mi reče da ne ve. Zakaj se ne loči, tudi ne vem? Pomagala bi ji tudi jaz, tako da ji stojim ob strani. Lahko bi prišla tudi k nama, ko ji mož razgraja. A ne morem vlagat v to, da bomo živeli vsi skupaj.
Enkrat me je prišel obiskat v ljubljano in sem ga skor na kolenih prosila naj prespi pri meni in mi je rekel, da mora it domov, da ga skrbi zaradi mame...
Razumem ga, res, ampak 1X da bi prespal, kaj mi bilo hudega.
So malenkosti, ki prizadenejo...

(odgovor članu srki)
Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: Rabim vašo pomoč
12.4.2007 11:20:24   
ronja
Ja, to pa je nekaj drugega - če hoče fant pomagat mami in je noče pustit same v levjem brlogu, je eno, če pa mu gre tudi za hišo in prostor, kje bo živel, je nekaj drugega...  Eno je, če imaš nekoga rad in si se zanj pripravljen nečemu drugemu odpovedat, da bo lahko on/a zlezel iz tega sranja, drugo pa če si (premočno) navezan na dom in se ne moreš odtrgat od maminega krila, pa ne glede na to, kaj to prinese za sabo. Verjetno je vsakega malo, koliko je česa, pa moraš ti ugotovit in najlažje je, da ga vprašaš - seveda ne tako, da mu rečeš, da je mamin sinček, ker ne boš čisto nič dosegla, ampak tako, da ga probaš razumet, videt, kako on misli,... Potem ti bo jasno, kje sta...

Kar sem jaz mislila s tem, da ne more mame kar tam pustit je enostavno to, da so včasih ljudje prestrašeni naredit velik korak, čeprav nekak vejo, da bi bilo prav. In potem vztrajajo v groznem stanju zelo dolgo...  In dlje ko vztrajajo, težje je izstopit... Zato sem rekla, da bi ji verjetno pomagalo, če bi šla najprej z vama, bi se lažje odločila za to, saj vaju pozna, bi se počutla varno, pa potem po par mesecih na svoje. Ker jo je verjetno zdaj strah samo živet. To je nekaj, česar me, ki se nam kaj takega ni zgodilo, težko razumemo, ampak lahko probamo... To se mi zdi ok rešitev, seveda tako, da vsi veste, da ni dolgoročna.

Druga stvar je to, da se je on navadil, da stvari take so kot so, vendar bi on vseeno rad živel doma itd... Mogoče se mu zdi, da lahko oče tudi umre ali se spremeni kar sam od sebe (zelo malo verjetno), pa se mu ne da nič ukrepat. Eno leto res še ni ne vem kako dolga doba, ne vem sicer, koliko sta stara, ampak jaz bi na tvojem mestu pred načtrovanjem skupnega doma rajši čim bolj spoznala njega... Še vedno en kup stvari ne veš, zakaj...

Pogovorita se o tem, spodbujaj ga, da se pogovori z mamo, navsezadnje ji lahko samo tako pomaga, da ugotovi, kaj bi ona rada, zakaj jo je strah, ali bi šla stran, če bi imela možnost, pa se ji zdi, da je nima, mogoče se tudi s starši ni najboljše razumela, kaj jaz vem, zakaj ne gre stran. Vsekakor je to za ljudi, ki jim nekdo stolče samozavest do nule, zelo težko... Ni logičnih argumentov včasih... Ampak vseeno ga spodbujaj, naj se pogovarja z njo!

Če ti ona zaupa, pa se tudi ti pogovori z njo, ne vem, zakaj bi bilo to karkoli slabega, saj navsezadnje najdemo ljudi, ki nam pomagajo, v zelo različnih situacijah. Prav se mi zdi, da hočeš akcijo in nekaj naredit, spremenit, to oni rabijo in to jim ti lahko daš.
Vendar pa ne bodi preveč neučakana, najprej se pogovorite, kaj se da naredit, če je hiša očetova, potem verjetno nimate kaj, če je mamina, bi navsezadnje lahko vrgli ven očeta in bili vsi srečni v tisti vaši viliuser posted image . Če to ne gre, gledate naslednje opcije, iščičte možnosti zanjo in za vaju; fino je, če oba vesta, da si na njuni strani, ne mu očitat, da vlaga v hišo, če potem znori eden od vaju, rajši ga vprašaj, zakaj mu ta hiša toliko pomeni... Probaj ga razumet. Ne zato, da bi potem ti isto mislila, ampak zato da veš, od kod štartat... Kje so tista mesta, kjer se vaše razmišljanje razide...

Sicer mislim, da se ni težko odpovedat vsemu in začet iz nule, ti da eno krasno svobodo! Tako da kar se materialnosti tiče in doma itd... Se mi zdi, da nima prav, ga pa razumem, če hoče zaščitit mamo... zato pravim,, da sta to dve različni stvari. ni prav, da z eno maskira drugo, če to počne (to boš ti ugotovila, če je tako), navsezadnje moraš ugotovit, ali te je upravičeno strah ali ne. Vprašaj ga, ali bi bil priravljen živet skupaj s tabo nekje drugje, enkrat v prihodnosti, ne jutri... Bo rekel, kaj pa mama. Pa reci, da bi jo na začetku magari sabo vzela, da se navadi, potem bi se pa preselila (v svoje stanovanje, k svojim staršem...) - ali bi mu bilo to ok? Na tak kompromis si verjetno tudi ti pripravljena pristat?

Tabletke ti tudi jaz svetujem, čeprav sem sicer zaprisežena zagovornica kondomov, ampak tu verjetno nimaš druge možnosti... In ne zdi se mi, da bi kjerkoli omenjala, da si otroka zdaj dejansko želiš - torej je boljše, da pride, ko si ga bosta oba res želela...

(odgovor članu briky)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: Rabim vašo pomoč
12.4.2007 11:44:17   
maruškaŠ
Lepo al pa grdo. Tvoj fant ni samo zaščitniški do svoje mame, ampak je verjetno tut en velik mamin sinko, ki svojo mamo postavlja na prvo mesto, pred tebe. In jo najverjetneje tudi vedno bo.

On te ni vprašal ali bi bila pripravljena... Ampak ti je lepo postavil pogoj, da brez mame nikamor, mar ne?

Velikoooo časa si vzemi, da premisliš ali res želiš živet z njegovo mamo. Raje se dobro razumem na razdalji kot pa slabo na blizu.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 31
   RE: Rabim vašo pomoč
12.4.2007 12:09:44   
briky
moja starost: 23
njegova: 29
verjetno mu res pomeni mama in domače oklje več, kot pa to da bi začela iz nule, počasi... Mislim pa da kar je mamin sinček, ker skoz me navaja na to da upa da bom nekoč kuhala kot mama. A mogoče me nima rad tko močno, da bi zaživela lepo skupaj, ne verjame vame? Mogoče so mu odnosi njegovih staršev pokvarili pogled na zvezo. Ne vem več kaj se spraševat samo sebe...  Skoz mi reče, zakaj te imam jaz bolj rad, kot ti mene. Mam občutek da išče tolažbo v meni, ker sem take vrste punce, ki se zelo rada pogovarja in ko mu je hudo, ves klepet obrnem na smeh. Zakaj nima tistega občutka v sebi, da bi mi rekle... enkrat bova odšla proč od tukaj in bova si uredila lepo življenje, mama pa nam bo pomagala, vsaj kanček upanja...
Verjetno je bolj da ne več pritiskam nanj, ker ga boli. Ampak tudi sama se bom morala zaščiti. Hudo mi je ker dobivam odpor da bi bila pri njemu, raje sem doma in se učim. A ko  mu povem, mi reče.. škoda, da je tako.
Verjetno bom morala potrpet, se zaščitit, končat faks, si dobit službo... A do tam je še dolgo... Počakala bom, ga skušala razumet in ko bo prišel pravi čas da bojo pogoji da si lahko ustvariva družino...  Takrat bom videla pri čem sem. 

Jokam, ker trpim, ker se počutim izpostavljeno, ker hrepenim samo po miru, to da bi zaščitila najino ljubezen, da bi se umaknila v miren kotiček, kjer bi se imela lepo...
Hvala vam, da berete, da me skušate razumeti... lahko me tudi skritizirate, sprejela bom vse... ob vskaem pogovoru se počutim bilje, ker vem da mi skušate pomagati...
hvala vam, rada vas mam.

(odgovor članu maruškaŠ)
Neposredna povezava do sporočila: 32
   RE: Rabim vašo pomoč
12.4.2007 12:19:48   
maruškaŠ
Če bi te imel resnično in iskreno rad, bi te zaščitil!!! Torej pod nobenim pogojem ne bi pričakoval, da boš ti pri njemu, če so razmere tako mučne. Dejansko pa je on tam, ker ščiti svojo mamo (ki je tako in tako ne more - ker to lahko stori samo sama!!) in potem pričakuje še od tebe, da ti bo vse to normalno in sprejemljivo in boš cel čas z njim v takšni bedi pomagala 'ščititi' najpomembnejšo osebo v njegovem življenju - njegovo mamico.

Življenje je tvoje, a jaz bi se dobro prepričala preden bi se odločila za življenje s takšnim človekom. Pa če že zdaj pove, da pričakuje, da boš nekoč kuhala tkao dobrokot njegova mama?!?! Halo?!?! No, odgovor je - nikoli ne boš kuhala tako dobro kot njegova mama.

Bila sem z maminim sinčkom, dolgih 7 let. Ko je počasi ugotovil, da jaz pa NE BOM prenašala muh njegove mamice in ko sem se uprla, se je pričelo nasilje. Najprej psihično kasneje tudi fizično, nato pa sem odšla.

(odgovor članu briky)
Neposredna povezava do sporočila: 33
   RE: Rabim vašo pomoč
12.4.2007 12:32:21   
Felicity
Življenje je tvoje, a jaz bi se dobro prepričala preden bi se odločila za življenje s takšnim človekom. Pa če že zdaj pove, da pričakuje, da boš nekoč kuhala tkao dobrokot njegova mama?!?! Halo?!?! No, odgovor je - nikoli ne boš kuhala tako dobro kot njegova mama.
  

Točno tako kot je napisala Maruška.
Vedno te bo primerjal z mamo, in ona bo (najverjetneje) vedno boljša od tebe.

Pa se ti da tekmovat z mamo?

Saj si še mlada, pojdi ven s kakšnimi prijateljicami, s sovrstniki. Življenje je lepo in študentska leta so neponovljiva. Uživaj življenje 100 na uro!!!

Za otroka in družino imaš še zelo veliko časa! (S tem partnerjem ali drugim, kdo ve)

Uživaj, in ne se sekirat!!!

(odgovor članu maruškaŠ)
Neposredna povezava do sporočila: 34
   RE: Rabim vašo pomoč
13.4.2007 17:14:03   
briky
mogoče se res preveč sekiram, včasih se krivim samo sebe, da ga ne razumem, ampak kam več kot tako. Včasih izgubim živce, ko mi reče, da zakaj sem tako čudna, da ne pridem k njemu. Ja zakaj, mu rečem, kot da ne veš??? Nevem, če bi bila sposobna ga zapustit, nevem če bi naredila pravi korak... Nevem ali naj počakam, še malo... Vem da sem še mlada in da imam še vse pred sabo, a moje srce ne bo nikoli več ljubilo kot ljubi sedaj. Preveč ga ljubim in preveč mi pomeni... Moji sorodniki in prijatelji ga imajo tudi radi, ampak v sebi trpim ker ne vidim izhoda... Kličem ga, in ga vprašam kaj dela? urejam okolico mi reče. Nič mu ne rečem, le mislim si, dragi moj, za koga, saj si rekel da tam ne bova živela...

Hvala vam, drage prijateljice, ki mi pomagate.... rada vas mam.

(odgovor članu Felicity)
Neposredna povezava do sporočila: 35
   RE: Rabim vašo pomoč
13.4.2007 22:04:59   
ronja
briky, ne si očitat, če ga ne razumeš! To navadno ni tako lahko, celo pri ljudeh z manj kompleksi oz. problemi, kot jih ima on... Lepo je, da ga PROBAŠ razumet, ker ga imaš pač rada in ti je trenutno lažje z njim kot brez njega, vendar to ne pomeni, da MORAŠ razumet vsako njegovo vijugo v možganih. Prav je, da probaš, če nameravaš ostat z njim, vendar pa se ne muči preveč, ok?

Se pa pridružujem mnenju drugih, da pojdi še kaj sama med ljudi, naj ti še kdo drug zapolni dan, ker sicer se bo tale njegova bolna družina slejkoprej naselila tudi vate, ker te že počasi razjeda... To pa ni dobro zate, malo si zgradi distance, za vsak primer... navsezadnje si jo on tudi...

Če ti ni za bit pri njem, imaš vso pravico, da tja pač ne greš, sploh če imaš tako dobre razloge za to. To mora razumet... Povej mu, da imaš rada NJEGA, ne pa njegove familije in hiše... Da bi rada pomagala njegovi mami, vendar moraš vedet, da si ONA ŽELI sama sebi pomagat. Naj se pogovori z njo!

Prav je, da se prilagajamo, prav je, da se kdaj žrtvujemo, ampak kot sem zadnjič nekje prebrala, samo z razlogom: zato, da bo drugi kaj imel od tega... Ne pa kar tako. Če te je pri njih strah, mu to povej in magari vsakič, ko te vpraša, zakaj nočeš prit k njemu. POvej mu, da TE JE RES STRAH, da ti nisi navajena takih situacij, da ti je to grozno poslušat, gledat, da se počutiš čisto nemočno, ker ne veš, kaj naredit, da ne veš, kdaj se bo tast še nate spravil, če se tudi tega bojiš,... Da se ne počutiš varno, da si potem jezna nanj, ker te spravlja v tako situacijo, ko pa od partnerja pričakujemo ravno obratno - vsaj ženske - da nas bo zaščitil - kaj čemo, to je pač biologija, tu nimaš kaj, vedno bomo to pričakovale...

Naredi si distanco - s tabletkami, prijatelji v prostem času in malo več svojega življenja (tudi večerov), da te ne bo vse skup spodkopalo, vendar pa bodi odkrita do njega. Če te vpraša, zakaj to delaš, mu povej po pravici, da bi se ti strgalo, če bi šlo še tako naprej, da rabiš ventil,... In mu tudi povej po pravici (magari 100x, dokler pač ne dojame, večina fantov ne dojame že prvič ali drugič, kar jim hočeš povedat, to je najboljše vzet zdravo za gotovouser posted image ), zakaj si ne želiš biti pri njem. To ima pravico vedet, res je, da podzavestno že ve, vendar si ne prizna... To bo še trajalo, vprašanje je, če se bo tebi dalo to čakat, v vsakem primeru pa mu povej. Tišina gradi zidove...

(odgovor članu briky)
Neposredna povezava do sporočila: 36
   RE: Rabim vašo pomoč
14.4.2007 13:41:29   
briky
DRAGA RONJA!!
Kar solze sem imela v očeh, ko sem prebirala kar si mi napisala. LAhko ti rečem EN VELIK HVALA- res si mi pomagala, veliko... Bolj si mi odprla oči, in zdej vidim kaj potrebujem, ker verjetno ne manjka dosti da bom padla v depresijo, ker zadnje čase kar začnem jokat, brez razloga. Verjetno se kopiči v meni. Grozno je to, ja. Moram se spravit na noge in poskrbet malo zase, da pridm k sebi, ker sama se ne poznam več. Tole preveč vpliva name, pa nič ne morem narediti da bi se zaščitila-v sebi da si bi rekla, da si ne smem toliko jemat k srcu. A žal ne morem, ker sem občutljiva in ranljiva. Mojga imam preveč rada, a vem da ne bo prenesu tega, da me ne bo skoraj več nič pri njemu, ker vem koliko njemu pomeni da sva skupaj-PRI NJEMU. Zelo je navezen na njegovo domače okolje, a jaz sem žal dobila odpor. Edino najino zatočišče je soba, ki mo ju jaz ščistimuser posted image , tako vem da mu vsaj neki naredim.... hvala Ronja in ostalim...
Ampak vseeno mislim da me bo zapustil, ker tega ne bo prenesu... Celo življenje se bo ukvarjal z bolj pomembnimi stvarmi, kot to da bi zaščitil mene in da bi lahko zaživel mirno življenje..

Vi ste moj velik SONČEK!!!!

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 37
   RE: Rabim vašo pomoč
14.4.2007 15:50:53   
briky
...problem je v tem da sploh nimam nobene volje iti ven, niti s kolegico na sladoled, kaj pa šele na kakšno žurko, začne me kar bremeniti. Čeprav moj hodi ven in mu nikoli ne težim če gre, ga samo prosim naj mi pove ko gre. Amapk, zakaj sem ratala tko čudna, da niakomor ne grem, skoz sem slabe volje. Šele sedaj prihaja vse iz mene vn, niič ne morem, zaprta sem sama vase kot psihopat. In pri mojih 23 letih ne uživam več nič. POMAGAJTE!!!

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 38
   RE: Rabim vašo pomoč
15.4.2007 19:05:28   
kaya2007
Briky, res je žalostno da vse to doživljaš, še posebej pri tvojih letih in ko ti sploh ne bi bilo treba...V svojih postih si napisala kar nekaj rešitev in menim, da če bi tvoj fant pokazal malo dobre volje, bi se dalo vse odlično speljat. Na primer, da bi šla tvoja tašča živet k svojim sorodnikom (pozabila sem kam točno si napisala), če ima res to možnost, se zdi idealna rešitev! Ampak očitno tvoj fant gleda na vse skupaj kar precej egoistično oz. tudi slučajno ne upošteva kaj bi bilo dobro tudi zate in za vaju.
Ne vem kako bosta to rešila, ker je tako na daleš težko ocenit situacijo...ampak najbolj pomembno je, da pač gledaš nase in si ne zakompliciraš življenja še bolj kot si si ga že. Vem, da marsikaj naredimo ko imamo nekoga radi, ampak vse ima eno mejo! Odnos med dvema je zapleten tudi če je vse lepo in prav, kaj šele če ga nekdo tako zapleta! Poskrbi zase, nikakor ne zanosi dokler ne bosta vsega pošlihtala in končaj šolo, ker nikoli ne veš kako se bo življenje obrnilo. Res bi bilo škoda, če bi se čez par let obrnila nazaj in ugotovila, da si si zakomplicirala življenje zaradi nekoga, ki tega niti ni bil vreden...Držim pesti zate, da se ti bo vse lepo izšlo, ti pa še kaj napiši, da te razvedrimo user posted image
Neposredna povezava do sporočila: 39
   RE: Rabim vašo pomoč
15.4.2007 22:53:45   
briky
KAYA... HVALA TI, ZA TVOJ NASVETEK!! SEM BILA ZELO VESELA, KO SEM ZAGLEDALA DA IMAM "POŠTO". user posted image  LEPO SI NAPISALA IN RES SEM VESELA DA DOBIVAM TAKE SPODBUDE, KER SE MI RES TRŽE SRCE. AMPAK BOLI, ŠE VEDNO, LJUBEZEN RES BOLI.... NEVEM PA KAJ NAREDIT. VERJETNO, ČE ON SAM ZNA ZASE DOBRO POSKRBET. OK!! MA JST SE TAKO NE POČUTIM DOBRO, V TAKIH RAZMERAH, ZATO MORAM TUDI ZASE POSKRBET, DA MI BO LEPO. AMPAK, ČUTIM, DA BOJO NASTOPILE TEŽAVE. NE BO TEGA PRENESU.
VEČINA FANTOV KI IMA ŽE SLUŽBO, SI ZAČNEJO POČASI UREJAT ZASEBNOST, ZASE IN ZA PUNCO. IMAM FULL KOLEGIC, KO ONE ŠE ŠTUDIRAJO, FANTJE, KERI SO ZAPOSLENI, PA SI UREJAJO BAJTICE. MOJ PA... NEVEM KAJ BI RAD USTVARIL. JAZ BI FULL RADA ŽIVELA Z NJIM... ZADNJIČ SEM MU KUPILA TAPETE ZA V SOBO.. SEM MU REKLA TO JE ZA NAJU, ZA NAPREJ... IMAM KAR SOLZNE OČI, KER GA IMAM TOLKO RADA, TKO SEM ZALJUBLJENA V NJEGA, TAKO HREPENIM PO NJEM KO GA NIMAM OB SEBI..., AMAPK TAKE RAZMERE SO MUČNE DRAGI MOJI...

ZADNJIČ KO SEM BLA V BTC, SEM SREČALA BIVŠEGA... OČITNO JE SLIŠAL KAJ JE Z MANO... REKEL MI JE SAMO, KAJ TI JE MANJKALO PRI MENI, DA SI SE MORALA ME ZNEBIT...  SI NA SLABŠEM. NISM MU ODGOVORILA, AMPAK PRI SEBI SEM SI REKLA, ZDAJ ŠELE VEM KAJ JE LJUBEZEN... PRI SRCU ME JE STISNILO....

(odgovor članu kaya2007)
Neposredna povezava do sporočila: 40
   RE: Rabim vašo pomoč
16.4.2007 9:00:39   
Dejča
Če boš zanosila z njim, te bo s tem še bolj privezal nase - iz bajte pa ne bo šel, v to sem skoraj 100 % prepričana.

(odgovor članu briky)
Neposredna povezava do sporočila: 41
   RE: Rabim vašo pomoč
16.4.2007 9:06:26   
maruškaŠ
Točno tako, z otrokom bi te samo priklenil nase, ker ve, da bi ga potem še toliko težje zapustila.

Iz hiše bi šel, samo če bi šla mati z njim. Ona pa verjetno nikoli ne bo šla. POsledično - tudi on ne bo šel. Skoraj 100%.  Tudi če nimaš volje pojdi ven - že zato, da mu pokažeš, da on ni tvoj cel svet!

(odgovor članu Dejča)
Neposredna povezava do sporočila: 42
   RE: Rabim vašo pomoč
16.4.2007 10:15:59   
briky
user posted image maruška in dejča... hvala za nasvet. Se strinjam poopolnoma z vama. Mogoče se je res full navezal name, ker vidi da se z nam v zvezi full prilagajat in za vsako stvar se lepo pogovorim... do sedaj, dokler nisem sama uvidela, da tko ne gre več naprej. Verjetno bo res raje poskrbel za mamo kot zame. Naredil bi mi otroka in me priklenil na njegovo mamo!!! To je grozno... Samo nevem kaj naredit. Sedaj prihaja poletje... morala bi uživat in tukaj se ubadam z njim, kaj bo, kaj naredit... Nimam moči da bi ga pustila, ker mam strah da mi bo enkrat žal... Rada bi, da bi mi uspelo, da se ne bi več toliko sekirala in bi pustila času čas, kot reka, ki gre svojo pot.... in čas bi mi povedal in dokazal svoje.... KAJ MI SVETUJETE; DRAGE PRIJATELJICE.

Pa še nekaj, prosila sem ga naj pri sebi popravi dve stvari, ki me zelo motita... to da je vzkipljiv, se hitro živcira. Verjamem da je posledica, zaradi očeta... Ampak zelo sem ga prosila naj ne bo tak... In včeraj se je zopet razburil ker nisem znala nekaj naredit in sem jih nazaj poslušala.... zato sem se kar pobrala domov in mu rekla: tolikokrat sem te že prosila da ne smeš biti tak, še posebno če sva v družbi. Če bi me imel rad, bi tisto kar sem te že 100x prosila popravil, ampak NE... in sem mu rekla, pokliči me kadar misliš to tvojo vzkipljivost zaradi brezveznih stvari, popravit... user posted image  sem naredila prav.... Sva se že res 100x pogovorila in sem ga res lepo prosila, razumljivo... rezultat: govorila sem ziduuser posted image  Zdej me pa že od včeraj ni poklical, zdej pa sem sama vsega kriva!!!user posted image  sem naredila pravilno...??


LEPO MI JE KO VAM LAHKO VSAK DAN LAHKO NAPIŠEM MOJE OBČUTKE IN DOŽIVLJANJA....
RADA VAS MAM!!! NE VEM KAJ BI BREZ VAS... user posted image

(odgovor članu maruškaŠ)
Neposredna povezava do sporočila: 43
   RE: Rabim vašo pomoč
16.4.2007 10:18:50   
rija
IZVIRNO SPOROČILO: briky

ej, a ma kdo slučajno izkušnje da živiš s staščo v istem gospodinjstvu...
JST; FANT IN NJEGOVA  MAMA??user posted image


ja, dvo mesečne....in hvala, ne hvala.....user posted image

_____________________________

...vox populi...

(odgovor članu briky)
Neposredna povezava do sporočila: 44
   RE: Rabim vašo pomoč
16.4.2007 10:31:31   
piščanc
glede na družinske razmere je fant precej pogumen, da se upira očetu in skrbi za mamo. saj to kaže tudi na lepe lastnosti, ne samo na maminega fantiča user posted image . za 29 let je vsaj odgovoren moški, ki ne lufta cele dneve in ne čaka zlate priložnosti.

jaz sem živela dve leti z mojo taščo, pa nimam nobene besede čez njo. če bi bilo potrebno oz. bi bila možnost, bi šla TAKOJ spet živeti z njo. ljudje smo takšni in drugačni. in ja, če nekoč zberemo denar za manjšo hiško, bo več kot vabljena.

sta še mlada, boš morala še počakati - kontracepcija je dobra ideja, dokler se ne odločita kako in kaj. če pa je možnost pa izselite očeta - kupite mu stanovanje, dajte ga kam v najem in uživajte skupaj v prekrasni hiši. pa ti se moraš tudi malo postaviti na svoje noge in se upreti svoji mami, da ti odloča o tvojem življenju.

_____________________________

iz malega zraste veliko
Neposredna povezava do sporočila: 45
   RE: Rabim vašo pomoč
16.4.2007 10:56:32   
briky
a ni lepo da se skupaj pogovarjaš o prihodnosti.... ne pa da ti kar reče, mame ne pustim same, z nami bo, pa lohk se zgodi kar hoče. Izjava taka, da me je kar zamorilo in te kar odbija. Ne moreš ti kar ukazat neki nekomu. to bi se morali vsi skupaj pogovorit... to je fora, nič drugega. Tud mene bi bolelo srce, da bi jo morali pustiti samo, ampak veste kaj. A so morali do sedaj čakat da je prišla nevesta k hiši, da se bojo odselili, a prej pa ni bilo časa... se znebit od takih razmer. Dedek in babica imajo zelo veliko hišo, kjer bi se lahko že prej preselili...user posted image  

(odgovor članu piščanc)
Neposredna povezava do sporočila: 46
   RE: Rabim vašo pomoč
16.4.2007 11:03:48   
Felicity
Mah, na tvojem mestu bi zares dobro premsilila o prihodnosti s tem človekom.
Že sedaj ti ukazuje kako in kaj, bojim se kaj bo.
Pa tudi njegova mama user posted image , a tudi ona bi rada živela v troje al kaj? Ali tudi njej ukazuje, tako bo in pikauser posted image

Premisli, zares dobro premisli, da ti ne bo enkrat žal.

(odgovor članu briky)
Neposredna povezava do sporočila: 47
   RE: Rabim vašo pomoč
16.4.2007 12:19:59   
maruškaŠ
Če mene vprašaš si naredila čisto prav in niti slučajno ne bodi ti tista, ki ga boš poklicala. Ker če ga boš ti poklicala bo on to vzel tako, kot da priznaš, da nisi imela prav.

(odgovor članu Felicity)
Neposredna povezava do sporočila: 48
   RE: Rabim vašo pomoč
16.4.2007 15:18:31   
ronja
Hm, dve stvari mi hodita na pamet, ko berem tvoj zadnji post: prvič to, da je vzkipljiv in se noče prilagajat, čeprav si mu že 100x rekla. Vzkipljivost je ena strašansko zoprna značajska lastnost, ki pa navadno bolj moti druge kot vzkipljivca samega. Ta mora imeti zaradi nje dovolj težav, da prekine s tem, sicer nima motivacije, da bi se brzdal (verjemi, da vem, kaj pišem, sem imela zelo vzkipljivo mamiuser posted image , zdaj je malo boljša, predvsem je pa boljše to, da ne živimo skupuser posted image ). Tako da - ON MORA ugotovit, da to ni ok, sicer se mu ne bo dalo tega spreminjat... In on se mora hotet spremenit, sicer ne bo nič... Ko se pogovarjata, ti reče, da bo popravil, pa resno misli, ali samo zato, da se stvar čim prej zaključi?

Dejstvo je, da dokler si ne bo sam res iskreno želel tega popravit, ne bo tega popravil, pa če se na trepalnice vržeš! Če to resno misli, pa boš videla po tem, koliko se trudi ugotovit razlog, pa če mu kdaj rata, da ni tak - takrat mu pokaži, da si to videla in da si ponosna nanj, da je tak...

Jaz svojemu fantu 100x povem, kako sem ponosna nanj, da se zna zdaj bolj postavit zase, je bolj samozavesten in sploh bolj pogumen v odnosih. Samo dokler se sam ne odloči, nimaš kaj... kako ga do tega pripravit pa... po pravici povedano, ne vem... Ga mora začet motit... njega...

Druga stvar glede tega je, da dokler ne bo vedel, odkod mu tako reagiranje, ne bo tega spremenil... Vsaj po mojih izkušnjah, moraš ugotovit, ZAKAJ ves čas ponavaljaš eno in isto napako, šele potem jo lahko odpraviš. Pogovorita se naslednjič (če bosta ostala skup, seveda), zakaj tako reagira, probaj mu pomagat najt dogovor (samo to, da je to od očeta, ni dosti, on mora prit do svojih občutkov, spominov, ne znam razložit, ampak nekam v otroštvo po navadiuser posted image ..., zakaj se tako odzove...) Potem šele lahko nekaj spremenimo...

Recimo banalen primer: jaz zamujam, se trudim, da ne bi... Dokler nisem ugotovila ZAKAJ skoz zamujam, nisem mogla tega spremenit... No, odgovorov je več: prvič, ker si vedno natiplam preveč stvari na glavo, drugič, ker ne vračunam dovolj rezerve, sploh pa ne tega, da pride še kaj vmes, kar vedno pride, tretjič, ker vedno računam, da bo vse super in jaz v najboljši kondiciji, četrtič pa zato, ker se probam prilagajat ljudem, ko rečejo, da bi ob tej in tej uri, pa se meni zdi, da se mi ne bo izšlo, pa rečem, a lahko kasneje, pa recimo oni ne bi in potem rečem, ok, se bom potrudila, da pridem ob tej uri... Potem mi pa ne znese... zdaj probavam vse te razloge malo kontrolirat, pa mi gre boljšeuser posted image

No, druga stvar je pa to, da praviš, da ga nočeš pustit, ker se bojiš, da ti bo potem žal... To je popolnoma normalno razmišljanje, vendar po mojih izkušnjah, je to prazen strah... Za nobenega fanta mi ni bilo niti malo žal, da sem ga pustila in če bi zdaj gledala nazaj, bi ju še prej... Na koncu se itak samo matraš... Pa sta bila oba zelo v redu človeka, da se razumemo, nihče mi ni nič slaberga storil, vendar pa... Itak da imaš človeka rad in je težko, ampak moraš pa v vsakem primeru tehtat - ne par dni, ker ti so lahko zavajujoči, še tako krasna zveza ima kako krizo, ki traja mogoče par dni in se ti zdi, da te samo onesrečuje... Ampak če vzameš eno daljše obdobje, daš na tehtnico, koliko ti da zveza dobrega in koliko slabega, moraš bit v plusu!!!! Moraš, ni trte mrteuser posted image ! Kako je pri tebi s to tehtnico?

Noben ni samo slab ali samo dober, vsi mamo napake, itak, samo nekatere napake eni lažje sprejemamo kot drugi in obratno - mene ne moti, da se moj lubi ne rihta, da ma hecne hobije, da včasih grdo govori, da se dela norca iz vsega živega, pa še kaka traparija, eni bi pa šlo to noro na živce...Zato mi ene pravijo, da sem zelo tolerantna, recimo, pa se sama sebi ne zdim, to mi pač ni tako važno... Jaz bi pa znorela, da bi bil ljubosumen, recimo... Ali pa kaj drugega, kar ene mirno prenašajo... Odvisno od tebe torej, kaj ti gre tako na živce, da s tem ne moreš živet... POtem rajši ne živi s takim človekom, ker se bosta samo matrala... Včasih se pa kake stvari same rešijo, samo mislim, da ne take kot je ta vajin problem...

Pogovorita se naslednjič, ko se slišita (še boljše vidita), povej mu, da bi ga rada razumela, vendar pa bi rada, da tudi on razume tebe... Kaj misli, da bi morala ves čas živet z mamo ali samo nekaj časa? Kot ti njemu ne moreš rečt, da z njegovo mamo pa že ne boš šla živet, pa tudi če bi ona to rabila, tako tudi on tebi ne more rečt, da bosta živela z mamo in pika... Se strinjam, da bi se morali vsi trije zmenit. Če je oče kdaj v treznem stanju sposoben kakega pogovora, bi se lahko celo z njim, čeprav je to zelo malo verjetno, alkoholiko navadno nočejo videt, kaj delajo drugim... Jim je tako lažje... Kako je s tem komandiranjem pri njih? kdo koga uboga? On mamo ali mama njega? (To bi bilo dobro ugotovit...) Vsi pa očeta...user posted image

(odgovor članu briky)
Neposredna povezava do sporočila: 49
   RE: Rabim vašo pomoč
16.4.2007 17:28:31   
briky
Pozdravljena Ronjauser posted image ....
HVALA TI za tvoje nasvete...
Sva se dobila in sva se 3h samo menila, šla sva nekam v gozdiček, kjer sva bila sama. Povedala sem mu da bom začela jemat tablete, kar je seveda znorel in rekel da se bo v najini zvezi marsikaj spremenilo, če mislim jemat tablete. Da kako se lahko sama kar tako odločim. Povedala sem mu da glede na okoliščine mora biti tako.
Pol sem mu povedala, da zakaj nista z mamo že prej odšla stran, ne pa sedaj ko bi morala iti midva. Rekla sem mu tako: naj uživava življenje, naj si on privošči, kar hoče. Ko bom pa sama doštudirala in začela delat da bova šla živet posebej, ker drugače ne gre. Mami rade volje bom pomagala tudi sama, ker jo spoštujem in se mi smili, a ne tako da bomo vsi skupaj. Čeprav bi bila zelo vesela, če bi bila ob meni ko bi bila noseča..itd., ampak tega ne bi prenesla... da ne bi imela svoboden govor s fantom, da se ne bi mogla muckat na fotelju... user posted image
Rekel mi je da sem zelo tečna, da sedaj mi teži tole, ko bova skupaj mi bodo težile pa druge stvar in bom še oblj tečnarila. Pa sem mu rekla, da bom težila pa kakšnemu drugemu, da bova živela skupajuser posted image

Hiša je očetova, tako da me je strah pa tega, da se bo moj predragi raje ubadal celo življenje z deležem, ki ga hoče dobit od očeta, kot pa to, da bi si z mano uredil mirno življenje...

K njemu bom hodila zvečer, čez teden ko grejo že vsi spat in drug dan delat. Tako sva lahko sama...

Priznal je napako da je ravnal vzkipljivo, a vprašal me je zakaj sem tako občutljiva. Obljubil mi je da se bo začel kontrolirati... JST SEM SI PA OBLJUBILA DA GA BOM SKOZ OPOMINJALA NA TO.user posted image  DO NASLEDNJIČuser posted image ...

moja tehnica je bila vedno v +, dokler sama nisem začela s temi travmami... ponoči nisem spala-ko sem bila pri njemu, šlo mi je kar na jok, če sm vedela da je oče v hiši... Tako da sem raje doma, kot da tole doživljam. Rekel mi je, da kako sem se lahko kar naenkrat spremenila...

DRAGE PRIJATELJICE... Res bi rada šla živet z njim, res bi si rada ustvarila življenje z njim, a daleč proč od te njegove družine. Nevem kako bom to dosegla... Verjamem da me ima zelo rad ker to tudi vedno znova dokazuje. A v tej familji je nemočen in ne ve kaj narediti da bi naredil pravilno. Nadaljujem na tak način, kot sem vam povedala, da hodim k njemu samo čez teden, da mu skoz govorim, komaj čakam, da bova živela skupaj-SAMA... in tako nadaljujeva naprej...

user posted image Ko bom prenehala študirati v LJ in bom stalno doma, takrat bo verjetno pravi čas, da se odločiva za skupno življenje. Ampak do takrat bom skušala potrpet, čeprav bo krvava pot... Se bom malo bolj zaposlila s hobiji in faksom. In če me ima resnično rad in si bo želel ostati z mano, se bo takrat umaknil proč z mano v mirn kotiček, kjer nama bo lepo in si bova ustvarila družinico.user posted image

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 50
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3 4 5   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3 4 5   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Kako povečati možnosti za zanositev
To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Kam z otroki za noč čarovnic 2024?
Letos bodo noč čarovnic po Sloveniji zaznamovali številni dogodki za otroke, od zabavnih delavnic do strašljivih dogodiv...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Za doječe matere.
пеперутка16

Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?