Encijan
|
O, Slumpo, saj se boš navadila, še prehitro! Jaz sem tudi imela krizo, ko sem (že septembra sicer) ostala doma na bolniški, pa mi zdaj prav tako časa zmanjkuje za vse malenkosti, ki jih je treba pripraviti oz. bi jih rada sama naredila. Sicer pa je dobro, da se nekaj tednov pred PDP malo umirimo, menda je potem tudi porod bolj miren. Kao!? Anja, o podobni izkušnji (daljša bolečina v trebuhu) sem pisala prejšnji teden, se mi je zgodilo po vrnitvi iz LJ, ko sem bila res crknjena, držalo me je skupaj okoli ene ure, potem pa sem le začela dihat kot med lažjimi popadki in se je počasi nehalo. Ker se od takrat ni več ponovilo, nisem glede tega nič naredila, le malo manj se naprezam. Tudi včeraj mi je naš čvek kar prav prišel, da nisem takoj iz avta planila po BTC-ju, ampak sem se najprej malo spočila in potem naprej. Tudi na dekompresiji mi je bilo prav všeč, mi je brcal kot že dolgo ne. Nekaj dni nazaj mi je kar malo "zaspal", zato sem te spremembe še toliko bolj vesela. Prav spočita sem bila tudi še za vožnjo domov in jo prestala brez kakršnihkoli problemov, čeprav razmere niso bile ravno idelane (tema, dež). Glede štetja gibov pa tudi mene zanima, kakšna so uradna navodila. Anja, v zapiskih MŠ, do kateih si dala link gor, se mi zdi, da je narobe napisano, saj piše, da se ena serija gibov šteje za en gib, v MŠ, pa mislim da še kje (Pušenjak), pa sem zasledila, da se šteje prav vsak gib. To sem napisala tudi zato, da se ne bi katera po nepotrebnem sekirala in vzela tiste zapiske za svete. Je dobro prej preveriti! Danes tudi pri nas dežuje in me sploh nima nič ven, upam, da greva potem popoldne z možem, saj se mi sami res ne da. Če bi sijalo sonce, me zdajle že ne bi bilo več tukaj za PC-jem oz. šivalnim strojem. L.p. Encijan
|