Pikabu
|
Lep pozdrav še znašega konca. Spet imamo za seboj pester in naporen dan, a zelo lep. Naj začnem z včerajšnjim dnem. Okoli osmih smo se spravili večerjat in ker je Maks prej dokaj pozno jedel, sem mislila, da bo zdržal čez večerjo in ga bom šele po večerji dala spat. Pa je očitno že tako na uro narejen (gre vedno okoli osmih spat), da je bil prava tečka in mi je zaspal kar v naročju. Po večerji nisem vedela, kaj naj naredim, ali naj ga grem previt ali naj ga pustim spati v ležalniku, bi bil namreč sposoben tako spati do polnoči, enih. Mož je rekel, naj ga nesem kar v košek in ko se bo zbudil, se bo zbudil. Tako je v košku spal samo enih 15 minut in sem ga šla previt, pa lačen je bil tudi. Bil pa je zelo dobre volje, ves nasmejan in naspidiran in sem se bala, da ne bo zaspal nazaj. Pa je bil strah zaman. Lepo je pojdel, sem ga dala v košek, se nekaj časa še pogovarjal in nato zaspal. Z Emo smo se še malo igrali, trenutno je odkrila čar igranja z dominami. Ob pol desetih je tudi ona šla spat, midva z možkom pa uživat. Sva si pripravila penečo kopel in nekaj časa uživala in se crkljala v bani, potem pa nadaljevala v dnevni sobi.... Malo pred polnočjo sva pripravila šampanjec za nazdravit in si ob polnoči zaželela same najlepše stvari. Možek je potem zunaj gledal rakete, jaz sem pa prišla sem gor, da sem počakala, da se je Maks zbudil. Tako sva se okoli pol enih podojila in sem jaz kar šla z njim spat. Nič posebnega ni bilo pričakovanje novega leta, pa kljub vsemu zelo lepo in mirno. Danes smo dopoldne malo lenarili, potem pa odšli na kosilo k mojim. Ema je strašno težko čakala, da je prišel njen stric, da ga je spet okupirala in sta morala sestavljati in se igrati. Ker sta moja starša želela še na en obisk, smo tudi mi odšli z njima, k mojemu stricu, tam sta pa bili še dve moji teti z družinama na obisku, tako da je bilo res prestro. Maks se je danes celo pestoval pri drugih, če so le hodili z njim naokrog in mu razkazovali. Najbolj je užival ob vseh lučkah. Ema je pa pa tam dobila družbo moje desetletne sestrične in sta obe zelo uživali. Sestrična se rada ukvarja s takimi tamalimi, naša Ema pa itak uživa, če ima koga, ki se 100% ukvarja samo z njo. Zdaj smo pa končno doma. Ema že spi, Maksa še čakam, da zaspi, mu moram samo malo dudo popravljati, da lahko zaspi. Res moram še enkrat pohvaliti našega Maksa, kako potrpežljivo vse to prenaša. Pa ugotovila sem, da ne joka več za brezveze. Vedno mu nekaj fali: ali je zaspan, lačen, pokakan, včasih mu ne paše, da je v naročju in kar lažje zadiha, če ga dam na tla, včasih mu ne paše več na tleh in se v naročju pomiri, sicer je ap izredno dobre volje, se smeje, pogovarja. Pravi mali sonček je postal. Gaya, sem na teletekstu prebrala, da je bil celo pri nas center potresa, me je kar zmrazilo. Mi ga nismo doživeli, ker nas ni bilo doma, še dobro, ker bi bila tudi vsa panična. Evik, večraj in danes sem vse preiskala, da bi našla knjigo, pa je ni. Vem, da jo je Ema nosila okoli, ker so ji bile všeč slike, zdaj je pa ni. Verjetno sem jo sama pospravila pred njo, ampak nimam pojma, kam. Sem pa po internetu poiskala in sem jo našla. Naslov je Bistro dete. Ti bom dala še link. Je pa meni res super, ker je po mesecih, pa za različna področja, kaj naj bi otrok znal. Jaz pa pri Maksu primerjam z Emo, zato je pa nisem prej iskala, čeprav jo moram najti, ker me vseeno zanima. Evo, še link: http://www.didakta.si/e-knjigarna/prirocniki/vzgoja/ Tudi sama sem dopoldne samo prišla prebrat sem gor, pa sem se pošteno ustrašila, kaj se je zgodilo z našo temo. Še dobro, da se ni kaj zbrisalo. @lina, naj bo leto 2007 za vas bolj zdravo, kot ste ga začeli, pa čim prej se pozdravite. Naja, te pogrešamo. za lepo napredovanje vašega Lana, pa da se stanje izboljšuje. Le najdi si čas še za nas. Beki, jaz pa tamalega kar pustim oblečenega, ko kam pridemo, pa da spi. Mu odpnemo pasove v lupinci, odpnem mu bundo, jopico, potegnem kapo dol, kolikor gre in ga pustim, da se zbudi sam od sebe. Danes je bilo v sobi pri mojem stricu precej vroče, pa sem ga tudi samo tako odpela in se je sicer kmalu zbudil sam od sebe, pa je bil pravi dobrovoljček. Glede šala sem pozabila napisati. Jaz mu ga pa dajem, ampak ne toliko zaradi mraza kot zaradi dude. Sem mu zdaj en dan pozabila dati, pa je bil takoj jok, ker mu je duda padla ven, tako mu pa šal zadrži in jo sam najde nazaj in ni nobene panike. Zdaj se grem pa malo k možeku crkljati. Tudi Maks je končno zaspal, midva pa upam, da greva tudi kmalu. Jutri nas še čaka obisk pri njegovih, potem pa upam, da smo zaključili. No, nekaj naj bi jih še imeli, pa bodo malo počakali.
_____________________________
Ema (13. 9. 2004) Maks (27. 9. 2006) Katja (11. 4. 2010) Luka (13. 6. 2014)
|