Pikabu
|
Zdaj pa še kaj napišem. Sem morala najprej napisati voščilo, ker ne vem, koliko časa sem še lahko tukaj. Pri nas je vse pripravljeno za silvestrski večer. Jaz sem že naredila francosko solato, mož je pripravil meso, da ga bo kasneje pekel. Miza pogrnjena, stanovanje pospravljeno. Oba sončka še spita. Jaz sem prišla sem vam voščit, zdaj grem pa še slike uredit in komentarje pisat v družinski album. Menda dobimo še obiske, prideta moževa starša. Frrrr, sem videla, da si imela samogovore. Saj bi se ti kaj pridružila, ampak naš frajer se je odločil, da je hoče zjutraj vstati ob pol osmih in tako mdiva vstaneva, da možek lahko še malo dlje spi. Ko pa mož vstane, gre pa mali nazaj spat. Pa mi ne znese, da bi še ponoči okoli strašila. Naši obiski: sva namenoma planirala, da bomo zdaj malo več okoli hodili, ker sicer ne znese. Saj to gre v glavnem za take prijatelje, s katerimi se občasno slišimo po telefonu, si pišemo za praznike, si pridemo pogledat otročke, ko se rodijo in to je to. Ne hodimo redno na obisk, se mi zmeša, ker bi jih bilo res preveč. Predolgo bi se vleklo, da bi lahko k vsem prišli, ker med letom lahko hodimo le ob nedeljah. Čez teden mož prepozno pride iz službe, sobote so ponavadi pevsko obarvane in je vedno potrebno paziti, da smo do vaj nazaj, potem so pa samo še nedelje. Ob teh se pa pogosto zgodi, da je kakšno družinsko praznovanje, pa kdaj pa kdaj nam zelo paše, če gremo kam po svoje na izlet, tako smo zdaj izkoristili te praznike. Je bilo pa res super, ker je bil Maks tako priden, če bi bilo tako kot z Emo dve leti nazaj, ne bi bilo nič. Arabela, sem bila pošteno utrujena od vsega in včeraj je res pasalo, da smo bili doma. Še glede tega, da se ustraši ljudi, bi nekaj napisala. Mi je ena sodelavka rekla, da se dojenčki ustrašijo, če kdo prihitro plane v njih in je ona res najprej od daleč jo (pri Emi je bilo to) gledala, potem pa med najinim pogovorom počasi zmanjševala distanco in sem opazila, če tudi drugi to naredijo, otrok čisto lepo sprejme in se nič ne ustraši. Najhuje je tisto, ko se dobesedno zakadijo v otroka, to jih pa prestraši. Beki, sem gledala, če imam kaj shranjenega od tebe, pa od svojega poroda naprej nisem nič več nič shranjevala, tako da jaz nimam. Glede las: jaz sem prav čakala, kdaj se bo začelo, ker nekje po dopolnjenem 3. mesecu začnejo in evo: včeraj, tri dni po dopolnjenem 3. mesecu, ogromen šop las. Gaya, pozdravi se čim prej, pa pazi nase. Altati, ne vem, kako bo to kaj z Gajo in Jašem. Je baje Gaja za našega rezrvirana. Tole z mehurjem se ti naj pa čim prej uredi, oz. čim dlje zdrži, res nič zavidljiva sitacija, pa da ti ne morejo z ničemer zdaj pomgat, je res grozno. Vava, glede popka ti ne znam nič svetovati, pomojem pa lahko počakaš. Glede foruma, ne poznam, mogoče edino med.over.net, vem da je tam nekaj tudi o vrtičkarjih, oz. je več različnih forumom, mogoče se pa kaj najde. Tale z glavnikom je pa tudi huda štorija. Naša Ema ima zadnje čase tudi hudo rada friziranje drugih oseb. Zadnjič je mene česala, pa je obupala, ker imam preveč las, pa se je spravila na atija. Ga je česala in frizirala, potem pa zgine v kuhinjo in čez nekaj časa pride z največjimi škarjami, pa pravi: " Ati, bom jaz tebe ustrigla, bos lep.". Midva pa v smeh, pa ati je hitro škarje vzel in jih spravil Emi na nedosegljivo mesto. Še eno od Eme napišem: se danes pokamo v avto, pa zagleda, da je pod sedežem njen dežnik. In pravi: "Mami, daj mi malelo.". Pa ji ati reče, da če ima srečo, da v avtu ne bi smela potrebovati dežnika in mala pravi: "Mami, daj mi slečo(srečo)." Sva se ji smejala, da je kaj. Zadnje čase jih res take stresa, da se samo še smejimo, bom morala kar z blokcom za njo hoditi in si zapisovati, ker sicer vse pozabim. Zdaj grem pa res še album urediti, potem bosta pa otročka budna in bo spet veselje. Lepo praznujte, pa se slišimo drugo leto.
_____________________________
Ema (13. 9. 2004) Maks (27. 9. 2006) Katja (11. 4. 2010) Luka (13. 6. 2014)
|