IZVIRNO SPOROČILO: Splišni

Kako imaš pa doma urejeno? Hodiš v šolo, bi ti starši pomagali? Kaj pa partner?

ma otroke, hodijo v službo, na predavanja....in vse jim laufa. Jim pač otrok daje n

IZVIRNO SPOROČILO: karin24

To moraš sama pri sebi razčistiti.
In ne poslušat drugih. Tako kot sama čutiš.
Če imaš podporo domačih, partnerja, prijateljev je seveda lažje.
Premisli samo o tem s katero odločitvijo bi lažje živela. Jaz osebno vem da tudi pri 18ih ne bi bila zmožna odpraviti svojega otroka. Je pa res da bi mi takrat verjetno pomagali starši pa tudi fanta sem pri teh letih imela že skoraj 3 leta.
Poznam kar nekaj punc, ki so rodile pri 18ih. In ki jim ni žal. Sedaj skupaj sedimo na predavanjih na fakulteti. So pridne punce. Jih prav občudujem. Doma otroke, hodijo v službo, na predavanja....in vse jim laufa. Jim pač otrok daje nek zagon.
V glavnem hočem povedat, da če si ga želiš in veš da ti oz. vam bo uspelo dostojno živet po njegovem rojstvu ga obdrži. Če si ga pa ne želiš pa.....

V vsakem primeru je to tvoja odločitev. In jo boš morala sprejeti sama.
Se pa le posvetuj s starši(upam da imaš razumevajočo družino) in fantom.

Veliko sreče ti želim v življenju, kakor koli se boš že odločila.

IZVIRNO SPOROČILO: Splišni

Koliko ti pa mami lahko pomaga? Pa fant? Finančno, mislim. Ker otrok, kot veš, je odgovornost tudi s finančnega vidika.

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: Splišni

Koliko ti pa mami lahko pomaga? Pa fant? Finančno, mislim. Ker otrok, kot veš, je odgovornost tudi s finančnega vidika.

fant bolj malo ker mu je mamica umrla in zivi sam. vem otrok je velika odgovornost tudi iz financnega vidika ampak nekako bi ze.vsaj upam da bi... ce bi zdruzli mamino financno stanje in njegovo bi sigurno nekako prisli skozi.

te stvari je potrebno poskrbeti, saj otroci rabijo in denar in ljubezen. Samo z enim od tega ne gre.

IZVIRNO SPOROČILO: karin24

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: Splišni

Koliko ti pa mami lahko pomaga? Pa fant? Finančno, mislim. Ker otrok, kot veš, je odgovornost tudi s finančnega vidika.

fant bolj malo ker mu je mamica umrla in zivi sam. vem otrok je velika odgovornost tudi iz financnega vidika ampak nekako bi ze.vsaj upam da bi... ce bi zdruzli mamino financno stanje in njegovo bi sigurno nekako prisli skozi.

Iz tvojega pisanja sklepam da si ti tega otroka želiš.
Če se odločiš za otroka je res potrebno poskrbeti za finančno plat. A fant je zaposlen oz. če je še študent ima verjetno penzijo po mamici in štipendijo a? To pride kar ena delavska plača ven oz. še malo več vsaj če po sebi sklepam. Pa tebi tudi pripada štipendija, če si boš uredila svoje gospodinjstvo, pa otroški dokladi...
Pa če je fant še v šoli lahko dela preko študenta pa bo. Pa študentske organizacije tudi pomagajo.

V glavnem tudi za te stvari je potrebno poskrbeti, saj otroci rabijo in denar in ljubezen. Samo z enim od tega ne gre.

Glede reakcije tvojega očeta pa: ljudje včasih čist impulzivno odreagiramo. Če ni ravno neki zagrizeni "anti otroci" se bo tako kot vsi topil zraven ko bo gledal svojega vnuka ali vnukico. Verjemi

IZVIRNO SPOROČILO: Splišni

Če bi stvar finančno lahko izpeljali, potem mislim, da je odločitev res samo na tebi. No, saj bi v vsakem primeru bila, le da je v tem primeru nekoliko lažja  v korist, da otroka obdržiš. Želim ti res vso srečo.

P.S.: Najbrž sem nekje toliko stara kot tvoja mami, moja nečakinja je pa toliko kot ti, zato se skupaj laže razumem.

edsednico okrožnega sodišča. Kolikor se spomnim, pa je njena mama bila invalidsko upokojena, tako da je medtem, ko je ona bila v šoli, čuvala tročka. A nobene punce ne

IZVIRNO SPOROČILO: Splišni

Zdaj si najbrž v tretjem letniku. Sicer ne vem, kdaj imaš rok, ampak najbrž bi bil problematičen edino četrti letnik. Moja sošolka je v gimanziji imela otroka v tretjem letniku, v bistvu sta imeli otroka dve, ko sta bili stari 17.  In obe sta šolo normalno delali naprej. Ena je zdaj celo sodnica, ravno nekaj časa nazaj je kandidirala za predsednico okrožnega sodišča. Kolikor se spomnim, pa je njena mama bila invalidsko upokojena, tako da je medtem, ko je ona bila v šoli, čuvala tročka. A nobene punce ne poznaš, ki ima v srednji šoli otroka? Najbrž gredo tudi v šoli toliko na roko, da se da kakšne izpite opravljati, kot pri športnikih, na primer.

IZVIRNO SPOROČILO: Splišni

Meni so pa danes nosečke tako fletne, ko se skrivajo več trebučkov. No ja, na šoli verjamem, da mladina male drugače na to gleda. Ampak če boš ti ponosna na svoj trebušček, boš izgledala lepa. Sem prepričana.

mame smo itak tako programirane, da svojih orok ne zapustimo niti v najtežjih trenutkih. Očetje pa se res omehčajo ob pogledu na vnukeca (sploh, če je prvi).
Ko sem jaz hodila v šolo, je bila sosošolka noseča. Ker je rodila pred zaključkom šolskega leta, ji je šola šla na roke in je pri nekaterih predmetih že prej odgovarjala in pisala, nekaj pa kasneje. Zadnji letnik pa je normalno obiskovala.
Upam, da se boš odločila, kot sama misliš, da je prav in svoje

IZVIRNO SPOROČILO: lelaval

Po tvojem pisanju sklepam, da če si noseča, si tega otroka želiš obdržat. Nič nimam proti splavu, a sem prepričana, da je hujša tista bolečina, ki te spremlja celo življenje, če se odločiš, da ga ne obdžiš. Ko sem bila 3. noseča, sem si rekla, da bom naredila splav, pa tudi mojemu sem tako rekla, in, da naj me niti ne poskuša prepričat. In  je  spoštoval mojo odločitev. Potem pa sem odkrila RR, kjer je ena tudi oklevala ali bi rodila ali ne in je napisala, da bo otroka obdržala, ker ga bo lažje nosila po rokah, kot pa na vesti. In te besede so tudi mene prepičale, da sem otroka obdržala (čepav sem itak sama pri sebi vedela, da se mu ne bi mogla odrečt). In moj je je spoštoval tudi to odločitev. Danes je mala pavi sonček in veselje vseh.
Jaz sem ti napisala, kako sem sama doživljala, ti pa se odloči po svoji vesti, ne pa po nasvetih dugih. Kajti, ko dobiš otroka, je tvoj do konca življenja. Kar pa se tiče pomoči tvojih - moške je strah takšne odgovornosti (čeprav tega nočejo priznat), a, če bi ti tvoj  fant stal ob stani, če otroka obdržiš, je to velik plus. In mama bi ti pomagala - mame smo itak tako programirane, da svojih orok ne zapustimo niti v najtežjih trenutkih. Očetje pa se res omehčajo ob pogledu na vnukeca (sploh, če je prvi).
Ko sem jaz hodila v šolo, je bila sosošolka noseča. Ker je rodila pred zaključkom šolskega leta, ji je šola šla na roke in je pri nekaterih predmetih že prej odgovarjala in pisala, nekaj pa kasneje. Zadnji letnik pa je normalno obiskovala.
Upam, da se boš odločila, kot sama misliš, da je prav in svoje odločitve kasneje ne boš obžalovala.

IZVIRNO SPOROČILO: teni*

Pozdravljena. Ne bom pametovala, povedala ti bom samo 2 primera,ki ju poznam jaz.

Moji 2prijateljici sta imeli tak "problem".

Prijateljica št. 1. Takrat je bila tvojih let, rodila je par dni za 18.rojstnim dnem. odločila se je, da otroka obdrži. Fant je avstrijec, gori ima super službo. Prvo letoje ona živela še tukaj s hčerkico, da je naredila šolo, potem pa se je preselila k njemu. in se imajo sedaj super. Je pa res,da je imela veliko pomoč svoje mame in sestre, da sta ji čuvali hčerkico, da je lahko nemoteno hodila v šolo. Seveda pa je potrebna volja. Predstavljaj si - otrok se ponoči zbuja (če se ne hvala bogu), ti zjutraj v šolo, po šoli učit. Ampak se očitno da.

Prijateljica št. 2 - Ko je zanosila, je bila stara 18 let. Torej še vedno brez šole. Fant je bil star enako. Otroka si ni najbolj žele, ampak se je odločil, da kljub temu ostane z njo. 4 mesece pred porodom jo je zapustil, tako, da je ostala sama. Na srečo je imela tudi ona veliko pomoči staršev, da je kljub temu končala šolo. Oče otroka je pprišel 1X na mesec, ko je prinesel tistih par tolarjev in odšel. Ko je bila mala stara 1,5 leta, je spoznala super fanta, ki je malo sprejel kot svojo in je sedaj na srečo srečna.

Ampak,.... nikoli se ne ve. Dobro premisli o svoji odločitvi, koliko je resn in trdna vajina zveza, koliko je resen fant, koliko bosta otroku lahko nudila in podobno. Odločitev je vajina.

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

anonimna naj ti povem, jas sem bila v še hujši situaciji. Zanosila sem pri 15 letih, komaj sem začela v srednjo šolo hoditi. Doma nisem imela nobene podpore, celo mama me je peljala v bolnico da mi naredijo splav. Bila sem takrat noseča 12 tednov. Ko je začel zdravnik razlagati, da je možnost, da ne bom imela otrok, ni bilo varijante, da bi me kdorkoli prepričal za splav. Moj mi je stal ob strani noben drugi in sem se odločila za otroka. Šla sem k njemu živet in ob delu naredila, sedaj je ta otrok odrasel in mi nikoli ne bo žal, da sem ga imela. Sem se pač borila in pri 16 letih šla v službo. Ni bilo lahko delo, šola, otrok, ampak tako sem se odločila.  

pretehtaj, nihče ti ne bo zameril tudi če greš delat splav, vendar res dobro premisli. Najprej povej staršem, potem se vsedite vsi štirje za mizo in se pogovorite kako in kaj in boš

IZVIRNO SPOROČILO: hothien

Nisi v zavidljivi situaciji. Ko sem bila jaz tvojim let, sem tudi razmišljala o tem kaj bi naredila, če bi slučajno takrat zanosila. S sedanjim partnerjem sva bila skupaj že pri 18ih in če bi takrat z njim zanosila, bi otroka najbrž tudi obdržala. S prejšnjim pa...ne vem. Torej je prvo vprašanje kakšnen je tvoj fant, je resen, mu zaupaš, ti stoji ob strani, ti bo pomagal?

Drugo so starši. Moji mi niso puščali ne vem koliko svobode pri teh letih, pa sem jim danes hvaležna za to, a vedno pa sem vedela, da se na njiju lahko zanesem, če bi se kaj takega zgodilo. Seveda ne bi bila vesela, vendar bi mi stala ob strani.

Kar se tiče financ takrat ne vem kako bi, vendar tvoj fant je ali pa bo vsak čas končakl šolo, oz. bolje je da šolanje nadaljuje, saj ima vsaj penzijo po mami, pomagala bi vama tvoja starša, ti pa bi lepo zaključila srednjo šolo (magari kasneje ob delu) in lahko celo nadaljevala študij. Zakaj pa ne? Tukaj je ogromno mamic, ki pridno študirajo, delajo celo magisterije in doktorate.

VENDAR... kljub vsemu se moraš zavedati, da je otrok velika odgovornost, da te potrebuje vsak dan, cel dan in celo. Odreči se boš morala ogromno stvarem ki te veselijo, tudi kakšnemu hobiju. Saj ne rečem, kdaj bo tud mami tvoja varuška, vendar otrok ti spremeni življenje na glavo. Kar naenkrat postane središče tvojega sveta in fantovega. V tem sta oba skupaj. Na hitro bosta morala odrasti in začeti živeti drugače, bolj odgovorno, saj bosta vidva skrbela za majhno bitjece, ki bo povsem odvisno od vaju. Brezskabenga otroštva bo konec. Sedaj bosta vidva starša.

Premisli, pretehtaj, nihče ti ne bo zameril tudi če greš delat splav, vendar res dobro premisli. Najprej povej staršem, potem se vsedite vsi štirje za mizo in se pogovorite kako in kaj in boš videla.
Mi je pa všeč, da si ena bolj odgovornih najstnic, ki ji ni prvi problem zanositve samo to ali bodo starši zvedeli, da greš delati splav.

Vsekakor ti želim veliko sreče in da se boš/bosta pravilno odločila.