timoteja
|
Verjameš ali ne, te popolnoma razumem, kot sem v podobni situaciji. Kar se tiče vajinega otročka, ti povem iz lastnih izkušenj, da ni luštno, če se starša "ločita", ker je otrok prikrajšan za marsikaj, in ne sprašuj o občutikih, ko imaš npr. maturantski ples, pa pride vsak starš s svojim novim partnerjem, vsak sedi na svojem koncu mize in se ne pogovarjajo, pa še kup takih situacij je. Druga plat resnice pa je, da pravijo, da zlepljena skleda ni več nikoli cela - verjetno boš rabila veliko časa, da boš v partnerja pridobila nazaj zaupanje. Vedno, ko bo odšel kam ven, se boš spraševala, s kom je, če ni s katero drugo itd. Verjamem pa, da se človeku v življenju lahko zgodi "napaka", dvom, v končni fazi "greh". Mogoče bo kateri moški lažje razložil, kako moški sprejemajo prihod prvega otroka na svet, njihovi občutki, da niso več na prvem mestu, da mamica večino pozornosti namenja drobnemu bitju. Vem, da si v težki situaciji, ampak odločiti se boš mogla sama, ne poslušaj drugih, kajti odločitev je samo tvoja, saj boš tudi posledice le-te, ne glede na to, kakšna že bo, nosila samo ti in tvoj otrok. Ima pa tudi otrok pravico, da živi v umirjeni in urejeni družini, ne pa v nekakšni prisilni vezi, polni prepirov, negodovanja, obtoževanj in dvomov. Tebi in tvojemu otročku iskreno želim vse najbolje. Drži se.
|