Ursi2
|
Po velikem razočaranju, ker prejšnji mesec ni bilo nič, čeprav mi je kar precej zaostajala, skoraj en mesec, sem bila ta mesec kar nekako prepričana, da bom spet čakala 14 dni po tem, ko bi jo mogla dobit, preden bo kaj. No, pa lahko rečem, da je še en mesec šel .......... in ni prijelo,ker sedaj je bila pa točna ko urca ali še malo je prehitevala ta !GRRRRRRRRRRRRRRR Ne vem, kaj naj, naj razbijam se jočem, tulim, živim naprej, se ne poskušam več obremenjevat s tem. Tisti dan, ko pride in ko ugotovim, da ni uspelo spet, je z mano konc in sem čisto na tleh, kar iz nič se začnem jokat, sem na pevskih in pojemo in kar naenkrat se mi vlije in kar vidim sebe z malim v naročju, kako mu pojem in ne morem si pregnat te podobe iz glave in je vse šehujši. Po parih dneh pa čisto otopim, se zaprem v sebe in se prepričam, da mi ni hudo, da mam vsaj to možnost da sem lahko super teta in se prepriččam, da naslednji mesec pa ne bo tako, pa se cel krog ponovi! Čisto sem na tleh in zvem, da mi še dveh izpitov, ki so že skoraj tik pred koncem šole, ni uspelo nardit,(a še hitr diploma , pa bo) sem danes izvedela, da nisem ustrezna kandidatka za eno delovno mesto, da pa imajo mesto za mene v proizvodnji vsaj za tri mesece in če llahko jutri začnem! Vsaj neki, da me bo malo zamotlo in se bom malo skulirala. Počutim se pa kot največja kura in nesposobna žena, ženska in neusojena mamca!. Ne mi zamerit, ker sem tako zjamrana, jutri bo boljši!
|