|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 2 [3]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Prosim za nasvete
18.10.2014 7:47:12   
liliana

IZVIRNO SPOROČILO: petea


po novem sistemu si čisto realno magister do 25. leta + 3 za doktorat, tako da lahko že kar nekaj pred 30. letom z željenim nazivom


Imaš tri otroke, če se ne motim......čisto realno gledamo imaš precej več možnosti, da imaš pri 28 letih kakega doktorja pri hiši kot jaz, ki imam le eno dete......

se slišiva čez 20 let in bova videli kakšen pijs of kejk je to, glede na realno dane možnosti.....

(odgovor članu petea)
Neposredna povezava do sporočila: 51
   RE: Prosim za nasvete
18.10.2014 8:00:30   
liliana

IZVIRNO SPOROČILO: mateyka

ja, je kar res, da je to zelo slovenski pogled; zunaj ni tako zelo veliko ljudi lastnikov nepremičnin - ful najema je in to sploh ni nič nenavadnega (imaš velike firme, ki imajo v lasti cele soseske, ki so bile zgrajene prav za najem). pa sejljenje je dosti bolj v navadi. recimo, da se preseliš za službo kakih 500 km stran od trenutne lokacije, dokaj pogosto. v sloveniji je pa to hudo težka odločitev.


To nam je ostalo verjetno še iz časa Jugoslavije......ko je bila edina privatna lastnina, ki je bila dovoljena nepremičnina kjer si prebival in kakšen vikend v goricah ter avto......potem je pa prišel v Sloveniji Jazbinškov zakon, kjer se je prišlo malodane za džabe do privat stanovanja, ki je nekoč bilo družbeno.....in smo vsi odraščali v privatnih nepremičninah.....in smo nekako čustveni vezani na njih ali pa jih jemljemo kot nekaj samoumevnega ter po njih enačimo uspešnost nekega človeka.....če si si sposoben ustvariti nepremičnino si ok, če si je nisi si pa luzer in bluziš nekaj v tri dni.....in tisti, ki pa živijo v hišah svojih staršev pa morajo non stop nekaj renovirati, da 40 let stara hiša izgleda kot nova, ker drugače imajo sami občutek, da so luzerji in jih okolica dojema kot luzerje, če vsakih 10 let ne vržejo vsaj 30.000 EUR v renoviranje hiše, ki je nemalokrat povsem nepotrebno...



(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 52
   RE: Prosim za nasvete
18.10.2014 10:14:58   
petea
IZVIRNO SPOROČILO: liliana
IZVIRNO SPOROČILO: petea
po novem sistemu si čisto realno magister do 25. leta + 3 za doktorat, tako da lahko že kar nekaj pred 30. letom z željenim nazivom


čisto realno gledamo imaš precej več možnosti, da imaš pri 28 letih kakega doktorja pri hiši kot jaz

se slišiva čez 20 let in bova videli kakšen pijs of kejk je to, glede na realno dane možnosti.....


če bi naj bila samo to ovira, lahko nadaljujeva debato kar danes user posted image

< Sporočilo je popravil petea -- 18.10.2014 10:15:30 >

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 53
   RE: Prosim za nasvete
18.10.2014 13:30:26   
patrino

IZVIRNO SPOROČILO: Maychia

Pozdravljene.

Rada bi vas prosila za mnenje.

Stara sem nekaj čez trideset_ let, zaposlena v eni od sosednjih držav v turizmu, 2 meseca sem spomladi in v jeseni v Sloveniji, takrat živim pri starših in jima plačujem za stroške in prehrano.
Načeloma nimamo preveč dobrih odnosov.

Moj dragi (skupaj sva več kot 10 let) je leto starejši od mene, piše doktorat, zaposlen pri neki firmi, kjer dela za 100-300€ na mesec preko avtor. pogodbe in/ali študent. napotnice, ukvarja se s kupom nekih projektov (neodvisnih od te firme), ki so po njegovih besedah tik pred tem, da začnejo prinašati denar in živi pri svojih starših. V svojih dvajset_ih je veliko obetal na svojem področju, od kar je z mano, se mi zdi, da je nekako zaspal. Firma se več ne ukvarja s svojim primarnim področjem, dejansko bolj životarijo in se oklepajo majhnih strank. Moje mnenje je, da mu je preveč udobno, da bi zapustil starše, čeprav se trikrat na dan z njimi skrega. Večkrat sva se poskušala pogovoriti o skupni prihodnosti, pa poslušam samo to, kako bodo ti njegovi projekti začeli prinašati denar, dosti denarja, samo nekaj časa še potrebuje. Jaz dobivam občutek, da čakam že 10 let in počasi me mineva potrpljenje. Njegovi starši želijo, da se preselim k njim, jaz se nekako nočem. Predvsem je razlog njegova sestra, ki je blazno problematična, na sumu imam da so tudi droge vmes. Alkohol je tako in tako.
Dragi obupava nad doktoratom, dela vse drugo (torej te projekte), samo doktorata ne. Napisan je na 3/4, sedaj pa je zaradi vseh birokratskih zadev nekako izgubil voljo. Jaz ga poskušam podpirati, ampak sem mnenja, da mora najprej nareditit doktorat, potem vse ostalo, on trdi, da je zdaj, prav zdaj, enkratna priložnost, da dajo na trg to in ono, ker je sedaj pomlad/jesen/poletje in ta izdelek je prav primeren za ravno ta letni čas.
Aja, dobil je tudi "državno" štipendijo, ker gre za doktorat, od katerega ima tudi država korist in mora doktorirati do določenega datuma ali pa vrniti štipendijo.

Na svoje ne želim oditi, ker me 8 mesecev ni v Sloveniji in se mi ne zdi smiselno plačevati najemnino in stroške za stanovanje, v katerem ni nikogar. Razmišljala sem, da bi se oba skupaj preselila, ampak potem moram že spet jaz plačevati vse stroške (tistega denarja iz štipendije ne želiva porabljati, dokler ne bova 100% da je njegov), kar mi je že spet trapasto, saj me ni. Moj teoretičen plan je zaenkrat tak - delat v tujini, dokler sem še mlada in služit denar, potem pa si kupit stanovanje ali hišo. ZAto šparam in vztrajam pri tem načinu življenja. Rada bi imela nek svoj kotiček, svoje stanovanjce, rada bi se poročila, za otroke se bojim, da je ob takem načinu/razmišljanju prepozno. Službe žal v Sloveniji z mojo izobrazbo ne morem dobiti. Sem poskušala par leta, obupala, nato pa šla v turizem. Finančno gledano najboljša moja odločitev do sedaj.

Zanimajo me vaše ideje, vaši pogledi, kako bi vi kaj spremenili/uredili, če bi bili na mojem mestu. Se mi zdi, da sem nekako ukalupljena v svoje poglede/svoja razmišljanja in ne vidim širše slike.

Hvala,
Maja

Hja, meni tole deluje tako. Pri vsakem pride obdobje, ko delaš nekako bilanco za nazaj- nekakšno bilanco svojih takšnih in drugačnih življenjskih uspehov in hkrati takšnih in drugačnih načrtov za naprej. Mislim, da tule ni toliko problem v njegovem nedokončanem doktoratu, kot v tem, da je nekako brati, kot da je človek v iber zastan. Navidezno zadovoljen s svojimi 200-timi evrčki in ob svojem čakanju, da mu bodo kao obetajoči projekti kaj več prinesli. Nekako se mi zdi, da je s temi vicami čisto sprijaznjen. Zakaj vicami? Ja, meni tole vajino razmerje, veza ali vat ever deluje tako. Ti načrtuješ ostati v tujini, ker v tvojem fohu tu baje ni zaposlitve ( zakaj ne poskusiš, kaj drugega, če si želiš biti več z njim kot dva meseca na leto??). V svojih planih imaš že popredalčkano, da boš prihranila za stanovanjce, hiško, do takrat pa furala življenje naprej v istem stilu kot do sedaj. Nekako se ti zdi, da v tvojem načrtovanju ne bo variante za otroke ( ker ti moooraš pač 8 mesecev delati v tujini) in se ti zdi da do boš takrat, ko boš ti nakupčkala cekine, že prestara za deco ( in verjetno nisi daleč od resnice). V bistvu pa tu pridemo do tega, da v tvojih načrtih ni nekako zaznati vključitve tvojega nesojenega doktorčka. Nekako si jezna, ker on po tvojem ( in po mojem tudi)tanca na mestu, po drugi strani pa ne vemo, kaj bi ti sploh od njega želela. Kako bi šla zgodba naprej, če bi on doktorat spravil čez? Bi se preselil k tebi v tujino, ker ti tukaj ne dobiš službe v svojem poklicu, bi ti vse pustila in prišla sem, ker bi on pač začel služiti mastne denarce od projektov in doktorata, ali bi ostalo na istem kot do sedaj in bi imela vezo na daljavo. Če je odgovor to slednje, ne vem kaj še počneta skupaj. Ti bi se rada premaknila naprej , vendar v tvojih načrtih ne vidim, kam si postavila svojega " partnerja", on očitno tudi prav dobro ne ve, kam naj se postavi in zato brezciljno in naveličano vztraja na enem mestu. Nekako čaka limun. Pa še to- poudarjaš, da bi si nabavila stanovanje, pa se ti zdi bedno, da bi zanj plačevala le ti, pa še tu si tako malo in bi v njem v bistvu živel on kot vzdrževana kurtizana. Meni osebno to ni veza. Sori. Kot prvo, v vezi nekako naj ne bi bilo toliko važno, kdo plačuje stroške oz. je brez dileme jasno, da če je nekdo brez dohodka drug ga pa ima, kdo plačuje. Pač se zadeva se lahko čez noč fino obrne in on kot doktor fino zasluži, ti pa brez službe čakaš, da on vse financira. Tako je življenje. Po moje se moraš v prvi vrsti odločiti ali želiš ti življenje peljati naprej z njim oz. ali ti njega sploh vključuješ v svoje načrte v prihodnosti. Ugotoviti moraš tudi, če si tvoj sploh predstavlja prihodnost s tabo ali si ti le ena ,mimogrede za par mesecev na leto , prilepljena partnerica. Žal te skozi prebrana tvoja napisana dejstva jaz osebno vidim kot postarano samsko žensko, ki osamljena kraljuje v svoji hiški, ki ji jo je uspelo kupiti z denarjem, ki ga je vztrajno kupčkala v najlepših letih svojega življenja. Za zamisliti se je.

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu Maychia)
Neposredna povezava do sporočila: 54
   RE: Prosim za nasvete
18.10.2014 14:37:08   
petea
Patrino,
dobro napisano. user posted image

(odgovor članu patrino)
Neposredna povezava do sporočila: 55
   RE: Prosim za nasvete
21.10.2014 11:43:59   
ronja
Da se oglasim, ko me glih po zobeh vlačiteuser posted image . Se strinjam z vsako po svoje: fant je res malo zaspal, kar se drja tiče, lahko pa so ga zelo potegnili drugi projekti. Kaj je bil razlog in kaj posledica, pa ne vem. Hkrati se strinjam, da v fazi študija navadno ne zaslužimo največ in je to naložba za naprej, ker imamo do nečesa pač strast, da bi se to radi dobro naučili.

Podpišem patrino. Mislim, da sploh ni tak problem v njegovem drju, kot pa v tem, da noben od njiju ne premišlja dosti o skupni prihodnosti oz. se noben ne bi ničemer odpovedal zanjo.

Avtorica, po moje preden se pogovoriš z njim, se pogovori s sabo: koliko ti on pomeni? Kaj si ti pripravljena naredit za to zvezo? Si želiš ostat z njim, imet otroke z njim? Ali tega v resnici ne čutiš čisto in ti je všeč samo kot ideja v daljni prihodnosti z oznako "saj bo verjetno itak že prepozno". Tako zares, čutiš to, ali je tista opazka, da bi jih imela enkrat nekoč, bolj zaradi pričakovanj okolice? NIč ni narobe, če si ne želiš otrok. Nič ni narobe, če si želiš ostat v tujini. NIč ni narobe, če si želiš imet dovolj denarja za svoja mala ali velika razvajanja. Samo iskrena moraš bit do sebe, sicer se ti bo vedno zdelo, da si tam, kjer si, zaradi drugih. Te razumem, da si šla ven - sama bi tudi šla, če ne bi imela otrok. Zanje pa se mi zdi tu boljše, sploh glede na to, da ima lubi tu službo, ki jo ima rad in sama imam več časa zanje. Vendar se ne jezim, kako je nefer, da tu ne dobim službe s svojim profilom. Pač jih trenutno ni, bom delala pa kaj drugega. Ti si rekla pač jih ni, grem pa ven. Nič ni narobe z nobeno od teh odločitev. Samo da veš, da je tvoja. Potem si bolj pomirjena z njo:). Si ti ta dva meseca na leto želiš živet z njim? KOliko? Očitno ne toliko, da bi mu pomagala pri najemnini, ker ti je 10 mesecev/leto ne rabiš... Saj matematično je vse jasno in če bi bila vidva cimra, bi bilo to vse edino fer in jasno, kdo plača koliko in zakaj. Ampak nista samo cimra...
Se pa strinjam, da človek rabi kdaj brco v rit. Sama sem lubiju zatežila, da naj začne nekaj delat, karkoli, prek študenta ali redno ali karkoli, ko sem videla, da je začel tonit v neko apatijo po diplomi. Takrat ni bil najbolj zadovoljen z mojim nerazumevanjem, vendar je bila to ena najboljših potez - v tisti službi se je ogromno naučil in tudi zato dobil tudi to slubžo, ki jo ima rad. Ampak mu ne bi težila nič, če bi videla, da nekaj z žarom dela, takrat bi verjetno kar dolgo verjela vanj, da mu bo uspelo. Če pogledaš zgodbo kateregakoli uspešnega človeka, so bili vsi enkrat na tem, da skoraj nihče ni verjel, da jim bo uspelo in da je njihova ideja blesava itd... Ampak nekaterim je. Še večim ni in se o njih pač ne piše. Tega vnaprej ne moremo vedet. Vidimo lahko samo, kako to dolgoročno vpliva nanje.
Koliko časa ga čakaj, ti ne more povedat nihče, ker še sama ne veš čisto, koliko ti je do njega, kaj bi naredila za to, da bosta lahko skupaj. Ga pogrešaš vse mesece, ko ga ni, ali ti paše, da imaš mir in sta narazen? Verjetno je vsakega malo, ampak bodi iskrena, koliko si želiš, da bi ga videla vsak dan. Potem lahko to vprašaš še njega, vendar je fajn, da veš tudi zase;).

Kar se tiče krize med drjem, sama tega tipa prav dobro razumem, ker se je meni tudi mešalo od vse birokracije, mentorji se dostikrat ne zmenijo za to in se moraš pač sam s tem bost in če nimaš čisto nikogar, ki bi ga lahko kaj vprašal, zna bit kar težko, hkrati moraš pa pisat, pa seveda ne znaš, ker to delaš prvič;).
Ne poznam čisto nobenega doktorja iz naravoslovnih ali tehničnih smeri, pa jih poznam kar nekaj, ki ne bi imel vmes vsaj ene ornk krize in skoraj obupal, meni so vsi rekli, da je to normalen del procesauser posted image . Vem zato, ker so mi povedali, ko sem sama obupavala in ker sem jih videla obupavat, ko so sami pisali. To ne pomeni, da ne bo končal - saj navsezadnje mu niti še predvideni čas ni potekel. Je pa narobe to, da se zateka samo čisto drugam in ima vedno bolj v mislih tisto "saj tudi če ne končam" - narobe je, če si želi končat, seveda, sicer ni nič narobe. Če si ne želi, potem pač vrne denar in to je to. Kolega priznava, da ne bi magistriral, če ga ne bi tako podpirali mentorica in žena, tako da je tu podpora očitno pri nekaterih zelo odločilnega pomena.

Pa kot ostalim, se tudi meni za vezo ne zdi prav pomembno, kakšno izobrazbo/plačo ima kdo. Če moški nima problemov z egom, ne bo mel problemov, če bo ženska več zaslužila ali imela večjo izobrazbo. Poznala sem par, kjer je ona doktorica, on pa smetar z oš:).

Po moje je tu večji problem to, da noben od njiju ne ve čisto, kaj bi naprej in jima po svoje čisto paše tako, čeprav strašno srečna verjetno tudi nista (ona očitno ima sem pa tja krizo, da je sem pisala, on pa ima drja nad sabo in ne ve, kam naj se obrne, da bo prav). Obema je ustrezala ta zveza, ker ni zahtevala od njiju nobene druge odločitve, kompromisov, odrekanj. Oba sta lahko živela, kakor jima je pasalo, hkrati pa še vedno imela nekoga, h komer si želita vrnit, eno varno zavetje zadaj in občutek, da te ima nekdo rad. In nič ni narobe s tem. Ljudje živijo na različne načine, vsak si najde svojega, da je pravi.

Stana, ne grejo vsi takoj po diplomi naprej študirat, včasih grejo vmes delat, pa potem nadaljujejo - na naših predavanjih so bili zelo različno stari ljudje in meni se zdi to ok. Vsak najde svojo pot. Verjetno ne študira tako dolgo, glede na to, da mu čas še ni pretekel. Je pa res, da vmes pač ni bil redno zaposlen in se pri nas vse ostalo ne šteje kaj dosti. Kar je malo trapasta logika, če dva delata isto stvar, pa je en plačan zanjo, drugi pa ne. Zame sta obe zadevi enako vredni. Navsezadnje je veliko lažje pisat iz tega, kar delaš v službi, kot iz nečesa tretjega.

Lili, se strinjam, da je izobrazba naložba v prihodnost, lahko je pa tudi veselje do nekega dela tisto, ki te žene. Sama sem vedela, da tega dela ne bi mogla delat brez te izobrazbe oz. brez tega, da bi se izobraževala dalje in se mi je zdelo to čisto logično in fajn, nikoli nisem delala drja zaradi samega drja, zaradi potrdila o izobrazbi ali kaj takega - da imaš potem manjše možnosti za zaposlitev sem vedela že iz izkušenj od očeta:D. Ampak je bilo vseeno vredno:).
Vmes res nisem bajno zaslužila, ker sem delala po otrokih za polovični delovni čas, ampak to sva se odločila zaradi otrok, ne zaradi drja. Do takrat sem imela čisto povprečno plačo - dokler je lubi delal v gospodarstvu, je res zaslužil 2,5 x več kot jaz, ko pa je šel v naše vode, pa dejansko še manj ko jaz, dokler sva bila oba na polnem delovniku. Tako da neka bogatija ni bila, je bilo pa čisto dovolj za dostojno življenje, tudi 400€ je nama bilo dovolj za stroške, smo meli malo stanovanje, ki ga ni bilo treba vsako leto obnavljat:). Nekaj časa je bil on brezposeln, zdaj sem jaz, nobenemu od naju se to ni zdel nek problem in jasno sva si in kolikor mi je znano, si še:D, kljub temu želiva živet skup, ne glede na to, kdo krije večino stroškov.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu petea)
Neposredna povezava do sporočila: 56
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 2 [3]
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 2 [3]
Pojdi na:





Kako povečati možnosti za zanositev
To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Kam z otroki za noč čarovnic 2024?
Letos bodo noč čarovnic po Sloveniji zaznamovali številni dogodki za otroke, od zabavnih delavnic do strašljivih dogodiv...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Za doječe matere.
пеперутка16

Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?