pipapopa
|
IZVIRNO SPOROČILO: eva1 IZVIRNO SPOROČILO: kajalin* IZVIRNO SPOROČILO: RIJA* IZVIRNO SPOROČILO: pipapopa Če imava za 2, imava tudi za 3. S tem da sva imela od prej že parček in za tretjo praktično nič ne kupujem. ja, kul je tako razmišljenje če bosta šla pa dva študirat, pa tretji pač ne bo, ker ne bo mogel....so what.... po tej logiki jih imaš lahko tdi 5 ali 6.... pa nič osebnega...ampak se mi zdi, da so cote v življenju še najmanj, kar človek potrebuje avtorica: ti hodiš v tvojih čevljih...noben od nas. dobro premislita, ampak po moje boš mela kar tri Se strinjam , da je splav težka zadeva in ni kar tako. Razmišljam pa podobno kot Rija, treba je gledat naprej, nikoli ne veš kako hudo bo, če slučajno že zdaj ni kot bi moralo biti. Lahko ostane sama s 3 otroci. Vsak starš želi svojemu otroku najbolje, dal mu bi zadnji grižljaj od svojih ust. Sama ne bi mogla gledati svojega otroka brez strehe nad glavo, brez denarja za preživetje in po možnosti še v takšni situaciji vnučke, ker vem da če bodo še naprej takšni časi,ne vem kako bo s penzijo...In samo zato, da bom zdaj gledala kako rastejo, se razvijajo in me osrečujejo,jih ne bom spravila v svet, ki bo krut in neusmiljen z njimi. Za enega se bo verjetno še dalo, da ji bomo pomagali po najboljših močeh.Vaši starši so nekak verjetno preskrbljeni v pokoju in še lahko stisnejo vnučkom kakšen euro za sladoled, bomo lahko mi? Razen tisti v poslanskih stolčkih in na mestih vodilnih, ki lahko kradejo in si kupčkajo denarčke. Že pred fakulteto je treba otroku zadovoljiti, da lahko obiskuje interesne dejavnosti in razvija svoje talente. Preveč otrok tega dandanes ne more, zakaj? Zaradi denarja kateri nekaterim tu sploh ni pomemben. Se strinjam, avtorica teme,se MORA pogovoriti s svojim možem. Mogoče pa mož vidi razloge zakaj ne, k jih pa avtorica trenutno ne gleda realno in ji je važno le kaj je zdaj. To je bedno razmišljanje kaj bo, če bo, ko bo. Prihodnost je tako nepredvidljiva, da je težko reči kaj bo čez 1 uro, kaj šele kaj bo čez 10 let. Kaj pa če te čez 1uro ne bo več , kaj bo potem tvoj otrok? Potem najbolje da otrok nimaš, ker se nimaš za kej sekirat! Jaz gledam to čist iz druge prespektive-imam 4 sestre in brata, vsi smo že v službah(razen mali še hodi v zadnji letnih srednje šole, ampak je itak muskontar in že sedaj na dobri poti ), eni doštudirali/magistrirali, drugi srednjošolsko izobrazbo. Vsi lepo živimo in se imamo super. In veš kaj, vem da karkoli bom potrebovala mi bodo pogali-vedno si! Če pride do kakšne frke, vem na koga se bom obrnila, vem komu bom pojamrala, tudi finančno si pomagamo, če pride kdaj do kakega večjega stroška. Pa otroke si pomirkamo , da se gremo lahko za kak vikend razvataj v dvoje..pa s sestrami gremo 1-2x na leto same v toplice in uživamo...toliko plusov je da se ne da povedat-enostavno veš da je na tem svetu še nekdo ki ti bo vedno nesebično pomagal. In ko pridemo skupaj, se naši otroci igajo, se razumejo(eni so itak že skoraj odrasli, najmlajši pa je še mali cuker)..lušno nam je. Vem ni garancije da se bodo moji otroci tako razumeli, imajo pa dobro popotnico za to . Moja mami pravi - vse je v vzgoji Aja pa kot otrok velike družine nisem imela nikoli občutka da sem bila za karkoli prikrajšana, prej obratno. Pa tudi moji otroci vem da niso. 2 v OŠ, oba imata svoje interesne dejavnosti, mali v vrtcu(btw-je vrtec 10x dražji strošek kot šola z vsemi dejavnostmi vred), je pa res da nismo iz LJ, pa pri nam te stvari niso tako drage . Imamo drug drugega...pa ko tavelek ne more zaspat gre k tamali v posteljo, ob 7h zjutrj pa so že vsi 3 v eni postelji(čeprav imajo vsak svoje in svoje sobe , da ne bo pomote...ti na te stvari gledaš iz svojega vzornega kota, mi ki imamo več otrok, pa vidimo popolnoma drugo sliko...toplino, ljubezen in vse kar se plete mad našimi srčki Pa še vprašanje na zadnji stavek- Kaj pa je realno? Kako to sploh lahko posplošuješ? Vrjetno kakor za koga, kaj meniš? Eva
|