patrino
|
IZVIRNO SPOROČILO: Ankica* Naši (7 in 4,5) morata pripravit mizo za kosilo čez vikend, pospravit z mize za sabo, pomesti kuhinjo (en dan ena, en dan druga), zložiti posodo iz pomivalca (kar ne dosežeta, dasta na pult (spet en dan ena, en dan druga), ko pospravljamo stanovanje, morata zraven sodelovat, dobita krpe in brišeta prah, postlati morata svoji postelji, vsak dan pospravit igračke in na splošno pospravljat za sabo (čevlje, bunde, igrače,...). Potem so pa še take usput zadolžitve, ko recimo kuham, prosim eno ali drugo, da gre po krompir v klet, po peteršilj pred hišo, mleko v hladilnik ali kaj podobnega, včasih zlagata čisto perilo, to bo počasi postala redna zaposlitev. Tole tvoje nizanje "morata", me je nekako napeljalo na misel, da pri va nekako to otroka ne delata ravno prostovoljno in iz čiste lastne želje. Posebej ne vsak dan. Sem pa sama pri starosti 7. let kuhala kosilo za celo družino, pomagala pri košnji, sekanju drv, sajenju in kopanju krompirja, plela vrt, pomagala babici nafutrat krave... pa se nisem počutila izkoriščeno. Sem pa dobila ene fajn delovne navade. To, da si ti boga sedemletna deklica kuhala samostojno kosilo za celo družino, je zame tudi malo tako tako. Ne toliko , da ne bi bila sposobna ( pa še to ne verjamem čisto)temveč tvoja trditev, da te to ni obremenjevalo. Če si to pogosto morala početi, med tem ko so se ti pod oknom sovrstniki igrali, dvomim, da si to počela z največjim užitkom in da se nisi nikoli počutila izkoriščane. Tudi sama imam zelo dobre delovne navade, pa vseeno nisem prej začela s samostojnim kuhanjem, dokler doma niso bili prepričani , da ne bom v zrak spustila pol hiše. To zato nisem niti pod razno počela pri sedmih letih. Drugače pa- tudi moji že od čisto malih nožic pomagajo v kuhinji in kolikor otrok poznam , to vsi radi počnejo. Vendar le pomagajo- nikakor jih pa v kuhinji ne puščam samih pri štedilniku, da bi mi kuhali kosilo namesto naju, ki sva odrasla.
_____________________________
felico ne estas mezurita en oro...
|