Vijoličarka
|
Možno se mi zdi, da ima on velike težave sam s sabo, a jih ne zna definirati niti sam sebi, kaj šele tebi. Ni zadovoljen z življenjem in kot se pogosto zgodi, težavo 'rešuje' tako, da si je izbral 'krivca' za njegovo slabo počutje in to si ti. Mnogo lažje, kot reševati problem, je torej nekoga okriviti in si zgraditi nekakšno lažno predstavo, da če pa ti ne bi hodila v službo, bi bil doma 'red' in ne bi bilo nobenih težav. Kje je torej resnica? Pritiski v zvezi s posli (biti 'na svojem' je vedno težko, v današnjih časih pa še težje)? Morda v sebi kuha mulo, ker se je treba toliko ukvarjati z otroci? Morda na vsak način hoče samsko življenje brez obveznosti, ti in otroci pa ga pri tem ovirate? Morda je ljubosumen, ker se mu zdi, da je tvoja skrb, vsa tvoja čustva, vse skoncentrirano na otroke, on je pa na stranskem tiru? Morda svoje nasilje vidi samo kot 'obrambo'? Kakorkoli, način na kakršnega se je lotil 'reševati' svoje probleme je napačen in destruktiven in ne le, da ga ne bo pripeljal do rešitve in boljšega življenja, ampak ravno nasprotno, v še večje probleme in še večje nezadovoljstvo. Če bi ti pustila službo, ne bi ničesar rešilo. Prvič že zaradi ekonomske situacije, saj je danes služba zlata vredna in pri dveh otrocih si enostavno ne moreta privoščiti, da vse stavita samo na enega konja. Vse skupaj bi samo še povečalo pritisk nanj, saj bi bil edini v družini, ki služi denar. Če bi ti ostala doma, bi imel samo še en izgovor več, da se znaša nad tabo. Verjetno bi zelo hitro našel vse mogoče hibe tvojega gospodinjstva, zraven bi ti pa še naprej metal, da si itak ekonomsko odvisna od njega in tudi nasilje bi se lahko stopnjevalo. Če je le mogoče, mora najti srečo in lepe plati starševstva in življenja v družini, ne pa se skoncentrirati samo na obveznosti, ki mu gredo na živce. Mislim da se v resnici sploh ne zaveda, kaj bi v resnici pomenilo, če bi ti pustila službo. Najbrž sploh ne razmišlja o ekonomskem vidiku, on vidi samo to, da bi se rešil obveznosti v zvezi z otroci. Če bi bil njegov posel dovolj zanesljiv in on dovolj iznajdljiv, da zasluži za dostojno življenje in če bi ti on predlagal takole: ' poglej, oba sva utrujena, za naju bi bilo bolje, če bi ti ostala doma in se posvetila otrokom in hiši' ter ti dal vedeti, da tvoje delo spoštuje, potem bi si na tvojem mestu upala. Ampak ker on zganja neko užaljenost, da ti ne opravljaš dovolj dobro 'svojega dela', to meni pomeni, da do tega nima nobenega spoštovanja, da v bistvu vsega sploh ni dobro premislil, on bi samo 'mamo' ali čim manj obveznosti. Kot kakšen trmast otrok. Mogoče gre samo za fazo, in je vse skupaj še možno rešiti. Morda bi odpeljala otroke k babici in si vzela dan ali še bolje, vikend, samo za vaju in se odkrito pogovorila. Če bosta ugotovila, da sama nekako ne znata, potem se odločita za strokovno pomoč. Slednjo bosta sploh nujno rabila, če je zadeva z alkoholom že precej daleč. Ponudi mu torej roko, a glavno delo bo moral opraviti sam. Ampak če bo trmasto vztrajal, da je z njim vse v redu, da si vsega samo ti kriva, ker ni 'reda', ker mora on kdaj kaj storiti za družino, če on misli tako nadaljevati, potem si naredi načrt za pot k samostojnosti. Če se boš odločila za slednje, je najslabše, kar lahko storiš, da mu o tem pripoveduješ ali celo groziš. Samo napravi načrt in pojdi. Kar se tiče posledic, ki bi jih ločitev utegnila imeti na otroke, bi ponovila besede Ericha Kastnerja iz knjige Dvojčici, nekako takole: ... ljudje pravijo, da živi na svetu veliko otrok, ki trpi zato, ker so se njihovi starši ločili... povejte jim, da jih lepo pozdravljam in da na tem svetu živi veliko otrok, ki trpijo zato, ker se njihovi starši NISO ločili... Otroci veliko zaznajo in v okolju, kjer eden izmed staršev ustrahuje drugega, zelo trpijo ali, kar je še huje, povzamejo vzorec in sami postanejo ustrahovalci.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|