patrino
|
Hudo je že brati, kaj šele doživljati . Dekleta ( in fantje) zgoraj so ti natrosili kar veliko lepih in uporabnih nasvetov, vsaj kar se meni zdi. Sama podobnih osebnih izkušenj nimam ( jih je pa dovolj okrog mene), bi pa lahko rekla le to, da prtljago iz otroštva vsak nosi sabo celo življenje. In nihče nima le brezhibne in kvalitetne. Na človeku samem pa je, ali ga ta prtljaga tlači dol ali mu da zagon za boljše in srečnejše življenje. V praksi povedano: ne poznam človeka, ki bi imel idealno otroštvo in ki v odrasli dobi vsaj kdaj pa kdaj ne bi občutil grenkobe zaradi ravnanja staršev. Najverjetneje je najhuje, ko si otrok in si resnično nemočen. Ko pa si odrasel pa je stvar precej bolj v tvojih rokah. Imela si grozljivo otroštvo , vendar čeprav se bedno bere, je to tvoje otroštvo treba izkoristiti , da bo vsaj za nekaj dobro. Ker si ti šla skozi takšne in drugačne agonije kot otrok, ne boš ( ne smeš)dopustila, da boš enako živela tudi v odrasli dobi. Ne boš dopustila, da bi skozi takšno kalvarijo šla sama, tvoj bodoči otrok , tvoj partner...Enako, bi lahko storila tvoja mati, ko se je po svojem gnilem otroštvu postavila na lastne noge- pa ni tega storila. Najverjetneje zato, ker se je bilo lažje predati alkoholni omami, kot izkopati iz bede ven. Ni se bila pripravljena potruditi zase, takrat ko bi se lahko oz. ko bi se morala. Ni se bila pripravljena potruditi za zakon, in predvsem niti zavoljo otrok. Ko človek postane starš, se v njem prebudijo izredno močna zaščitniška čustva in večina staršev potegne iz osebne bede prav ta skrb za otroka. Tvoje matere ni. In čeprav se grdo sliši, je očitno tudi nikoli ne bo. Tvoja mati je imela priložnost za lepše življenje- več priložnosti- pa je ni mogla, želela izkoristiti. Ti jo imaš sedaj. Škoda bi jo bilo zapraviti v mislih na mater, ki v bistvu nikoli ne bo prenehala pijančevati, če se tako sama ne bo odločila. In po moje je preveč in predolgo časa notri, da se bo to kdaj zgodilo. Ti moraš stopati naprej. Moraš si razčistiti v duši, da če sedaj začneš živeti zase, za svojega partnerja in otroka, to lahko počneš brez slabe vesti. To je brezpogojno tvoja pravica in če lahko rečem tudi nekaka osebna dolžnost. Za vse hude trenutke, ki si jih kot otrok dala skozi. Za vse dragocene negativne izkušnje zaradi katerih boš bolj znala zgraditi in ceniti svoje življenje in življenje svojih otrok. Zagotovo boš postala čudovita mati, ki bo skupaj s partnerjem krmarila življenje, mater pa pusti, da vesla zase, kar je v bistvu do sedaj, ko se ni ozirala na nikogar, tudi ves čas počela.
_____________________________
felico ne estas mezurita en oro...
|