Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Smrketa3 Kaj se da tu narediti? Smo poskusli z slikanico-abecedo, pa z knjigico o abecedi ampak enostavno pravi da ne zna in da ne gre....ma nimam več idej.... Na govorilnih mi je učiteljica omenila, da potrebuje nekaj časa da dojame kaj se učijo ampak potem da ko ˝zašteka˝ pa ni problema.....samo da traja.....ma sedaj traja že 3 dni in se ne premaknemo nikamor......se bojim da bo imel kasneje težave pri branju.... Meni je eden od lušnih pripomočkov za učenje abecede majhna lesena tabla, kjer se črke obračajo; na eni strani je črka, da drugi slika. Se mi zdi bolj lušno od knjigice. 3 dni ni kaj veliko časa, vsaj po moje ne. Opazuj ga daljše časovno obdobje, idealno bi bilo tri tedne, da vidiš, kakšen je napredek. Vsakodnevno merjenje majhnega napredka ustvarja (po moje) preveč pritiska tako nate kot na otroka in se mi ne zdi dobra popotnica. Naj se otrok nauči vztrajnosti, ponavljanja, kolikor je v teh letih še sprejemljivo (ne vem, poskušaj se pozanimati pri kompetentih osebah) in, kar se mi zdi pomembno, naj se veseli vsakega napredka. Ne končnega cilja, ampak vsakega napredka. Sicer je umetnost najti pravo mero spodbudbe, in hkrati discipline, da iz njega potegneš najboljše, kar zmore. Igrica, ki je meni všeč, so tudi tradicionalne vislice, najbrž jih poznaš. Iz črk, ki jih je že spoznal, mu sestavi besede, in naj ugiba manjkajočo črko. Recimo iz teh, ki si jih napisala O_A, ali že omenjena A_A. Igro lahko igrata v obe smeri, malo kasneje, tako da ugibaš tudi ti; za nekaj veselja lahko on tebe "obesi", ti pa njega ne (sicer otrok ponavadi ve, da si se pustila, ampak všeč mu je pa vseeno ). Za konec, učenje nečesa novega ni vedno tako lahko kot se zdi na prvi pogled in včasih sploh na začetku lahko starši preveč pričakujemo in nas to ovira, da bi bili otroku pozitivna spodbuda in ne pritisk ali njegov nadomestni učitelj. Meni se je bilo težko navadit na vsako šolo (pa sem imela vse pet), ker enostavno potrebujem več časa, da se mi poklopi, kako določene stvari funkcionirajo.
|