Anonimen
|
Kdor zeli pomagati, lahko pomaga in je odprtih rok in odprtega srca. Ce ne zelis pomagati, se obrnes stran. Ce dvomis v zgodbe, se gres detektiva in preveris. Ce se ti to ne da, potem naj se ti nej ne da tudi podzigati dvomov in nekih natolcevanj, brez pravih dokazov in brez pravih referenc. Tole pisem zato, ker mi pocasi leze na neke notranje organe kako se v Sloveniji ves cas bojujeta dva pola-- eni vztrajajo na sumnicenjih in podzigovanju nekih kvazi resnic, brez prave osnove, brez tehtnosti, drugi se prosto vrzejo v pomoc, z optimizmom o lepsem in boljsem jutri. In tako ostaja ta nasa mala drzavica razpeta med dve strani in pljuje v kalnem, v neki sredini brez presezkov, v nekih idejah, ki to niso in v nekih postranskih obrekovanjih, ki nimajo teze. Sama nisem pomagala tejle mamici, ker ji pac ne morem. Pomagam lahko drugace in tudi ze sem tukaj na RR. Vedno se je izkazalo, da je bila pomoc dobrodosla. Boli pa me, da se vedno pogosteje vriva dvom v akcije pomoci in ljudje ''dobre volje'' kot bi dejal Kekec, v oceh druzbe postajajo res prav to -- kekci (tokrat namerno seveda pisano z malo), ki so tako optimisticni in pozitivni, da so ze kar smesni, ce ne celo bebasti. Skozi vse te zadeve gre RR vsakic, ko se nekomu pomaga. Na nas je, da se odlocimo ali bomo v vsakem od nas iskali ''lazno samohranilko'' in '' prevaranta sistema'' ali bomo pomagali, zato ker pomagati zelimo. Tisti, ki pomoci ne potrebuje in do nje pride s prevaro in lazjo, mora s to prevaro in lazjo tudi ziveti. Ostalim pa dvomi in razjedanja niso potrebni.
|