Anonimen
|
vidim, da imamo/smo imele isto situacijo. stara sem 25, on je 28. skupaj sva že par let in že a začetku sva se menila,da bova mela otroka, je rekel on v roku dveh let,,, bolj ko se je to približevalo, je spet rekel čez dve leti itd itd. lani je že rekel, ko končam fax in dobim redno službo (sem absolvetka). jaz sm si otroka fuuuul želela. in sva se začela kregat, nemorš eno govorit mi vsa ta leta in pol ko bi treba met, se pa premislit... pa sva se zmenila, ko bom v absolventu, da začneva, pa spet ne, da služba prej. dokler jaz diplomiram in najdem v teh časih službo, pa to da so še redna, hajooo bom stara 30let. sm rekla tako pozno pa ne mislim met in pika. zmer sm rekla, da bom mela prej otroka. no bli so pogovri in kako dalje, on še zmer vztrajal. na konc sm pa jaz popizdila in povedla kaj bi jaz rada, grozno si ga želim, da bi mela zdj enega, pa pol magari, ko se redno zaposlim pa drugega. kr da je on meni rekel že na začetku,da on pred 30 letom ne misli met otroka, ok. ampak da mi pa od vsega začetka, da ga bova mela prej in skoz to zavajanje kdaj bo, ti itak dosadi. sm mu rekla, jaz tako več nemrom naprej in sva končala pogovr. naslednji dan on pride k meni, ves pocukran, pač da njega je nek strah, da kako bomo finančno (drugal ful težko govori o svojih čustvih in res mrom vse vlečt iz njega vn) in da ga skrbi itd. in pol da ok bova probala. zanosila sem takoj sedaj sem noseča, presrečna oba. fuuuuul se je razveselil otroka, skoz boža bušek in sprašuje kako je, z mano šel na vse UZ, da je videl svojo bebo in ves ponosen govori kolegom kaj je videl, kako brca v bušku, ves raznežen
v glavnem kar hočem povedat, da včasih treba tipe, ki se bojijo nekih stvari oz kak bojo preživljali familijo in majo nek strah, jih je potrebno sm mal porinit v pravo smer in ko se zgodi, pa si ne predstavljajo, da ne bi meli bebice na poti. moj čist nestrpen zdj, da kaj tuk časa to traja, da kdo bo dočkala teh polnih 9 mescev[, da on bi ga takojsm=smiley36.gif] a ko mu rečem, ja sej bi lahk že prej začela delat pa nisi htel, se pa sm smeje :P
sej marsikatera bo vrjetn mislila, da sm si to izsilila, sm če pa on res ne bi htel, mi ne bi vsa ta leta to govoril in se ne bi ob vsaki bebi raznežil. sm treba mu razložit kako in kaj, kako bo potem, zakaj bi ti zdj in ne čakat (je blo mene grozno strah, da ne bi mogla met, da bojo kake komplikacije in bo potrebno zdravljenje in sm si rekla, da nem čakala da bom 30, pa potem ne bo šlo :O )
tako da punce, če veste, da bi vaši radi drugač pa jih je strah, se treba pogovorit in bo. meni je uspelo, bo tudi vam
moj sonček v trebuščku vas pozdravlja
|
Natisni
!:)
:) Planirava pa it kar počasi v akcijoo, oziroma si želiva spočet otroka letos na morju , če bo pač vse po srečii, ker namreč jst imam ful oziroma sm mela lani probleme z mehurjem, vodo , bakterije...td:( in teli antibjotiki stalno so bli na seznamu ..so bli kšno leto pa pol nazaj... Zdej pa se probam kar se da "varvat" da ne dobim vnetja... 
