Star_a
|
IZVIRNO SPOROČILO: tulpek
IZVIRNO SPOROČILO: Star_a
IZVIRNO SPOROČILO: tulpek
Na operilu piše, da je od 2. leta... tak da če ni res hudo, ga js ne bi dala. Pa ven lahko greš, če ni vročine.
daje se ga že novorojenčkom.Opozorilo pa mora bit,ker starši predozirate kapljice namesto da otroku dajete samo 3x na dan po 1 kapljico
Ne piši splošno, ker vsi ne špricamo to v nos kar tako, če malo ven teče. Js mu dam samo zvečer, da lahko spi, sicer pa fiziološko. In pri tako malem bi sigurno vse prej poskusila, ker kolikor sem razumela farmacevtko, ni čisto nedolžen oz. če bi bil, ne bi potrebovali opozorila, jih ne pišejo kar brez osnove, sploh če gre v bistvo na njihovo škodo (manj prodaje). In itak ne smeš več kot 5 dni, niti odrasli ne... SIcer pa v bolnici tudi voltaren svečke dajo, če je vročina in ne paracentamola...
kar rečejo farmcevti ni vse zlato :) Opozorilo je zato,ker se proizvajalec tako zaščiti ,saj niso testirali na novorojenčkih. Če bi bilo bom rekla tveganje za nekaj velikegaa ali pač karkoli potem nihče v zdravstveni ustanovi ne bi kapljal dojenčkom v nos.
K pisanju teh vrstic me je spodbudilo več podobnih zaporednih dogodkov v specialistični ORL-ambulanti. Ob kontrolnem pregledu mati naglušnega predšolskega ali šolskega otroka z znaki seroznega otitisa namreč pove,
da otroku v nos, kljub nasvetu, ni vkapala dekongestivnih kapljic. Le zakaj ne? Ker tako in tako ne pomagajo, sicer bi bile na pozitivni listi in jih ne bi bilo treba plačati… Ali pa, da so predrage in si jih večkrat zapored ne morejo privoščiti.
Monoterapijo z dekongestivnimi kapljicami otorinolaringologi svetujemo pri sekretornem otitisu, ki ga spremlja prevodna okvara sluha, in vztrajnem rinitisu, pri rinosinuzitisu pa v kombinaciji s peroralnim antibiotikom in lokalnimi kortikosteroidnimi in antibiotičnimi kapljicami. Uporaba dekongestiva v vsakodnevni praksi je tako samoumevna, da sem mislil, da ni težko dobre izkušnje preliti na modri zaslon računalnika… A vendar, nekaj samo po sebi umevnega nenadoma postane problem, ko bi rad povedal, kar veš oziroma brez dvojno slepih poskusov prevzameš od starejših kolegov, od časa do časa preizkusiš na sebi in svojih, vsakodnevno pa te utrjuje v prepričanju, da stvar deluje, poslušanje pozitivnih povratnih informacij in lepi objektivni rezultati uporabe nosnih kapljic v vsakodnevni praksi.
Prepričanje temelji na primerih Ob pregledu nosu z nosnim spekulom, sploh pa pri endoskopiji nosu vsakodnevno vidimo jasen učinek nosnih dekongestivov, od starejših tetracaina, cocaina, efedrina, pa do najnovejših nafazolina in oximetazolina.
Dekongestivi namreč prostemu očesu vidno skrčijo nosno sluznico, predvsem na nosnih školjkah, in olajšajo pregled celotnega nosu in epifarinksa ter aspiracijo izločka. Učinek lahko seveda tudi objektiviziramo z različnimi metodami, s katerimi izmerimo pretoke zraka skozi nosna hodnika (rinomanometrija).
V primeru gnojnega sinuzitisa sluznica srednjega nosnega hodnika
po nekajminutni izpostavitvi dekongestivu uplahne, večkrat vidimo
počasnemu polzenju lave podoben tok sluzi, ki se scedi iz sitkinih celic,
čeljustne ali čelne votline.
Manj spektakularen, zato pa toliko pogostejši učinek je normalizacija
okvarjenega sluha pri otroku s seroznim otitisom, ko po tedenski kuri
z operilom P ponovno bolje, po dveh do treh tednih napihovanja nosu
z Valsalvovim manevrom pa spet normalno sliši. Normalen sluh pa je predpogoj za splošni umski razvoj, saj so že pred tisočletji zapisali:
»Intelectus dat qui auditum.«
Poleg objektivnih rezultatov zdravljenja z dekongestivi pa uporabniki
teh zdravil preizkusimo njihovo delovanje na sebi ob težavah z nahodom
med prehladom, alergijskim rinitisom ali pri sinuzitisu pri preveč
udarnem potapljanju. Glede na dobre izkušnje jih poskušamo vsiliti tudi
otrokom in odraslim svojcem; običajno pade sugestija na plodna tla.
Seveda pa ne smemo pozabiti na preventivno vlogo dekongestivov, saj vemo, da se lahko celo zdravljen, kaj šele nezdravljen rinitis stopnjuje
v rinosinuzitis, v najslabšem primeru pa se sinuzitis zaplete v smislu
lokalnih, očesnih ali celo centralnih zapletov.
Pri otitisu lahko vnetje postane ponavljajoče ali kronično, nastane
pa lahko tudi akutni mastoiditis z možnostjo centralnih zapletov. Tako
pri otitisu kot pri rinitisu dekongestivi zmanjšajo možnost stopnjevanja
v težje oblike bolezni, pospešijo restitucijo ad integrum in zmanjšajo
možnost nastanka zapletov.
Večkrat se občutki in rezultati ne skladajo z uradno doktrino, pa tudi
doktrine o zdravljenju posamezne bolezni so si včasih precej narazen.
Lep primer je npr. ORL-doktrina zdravljenja subglotisnega laringitisa,
ko v praksi vsakodnevno preizkusimo krasen učinek parenteralno
apliciranega relativno visokega enkratnega odmerka metilprednizolona,
ko otrok v nekaj minutah, ob plahnečem strahu v materinih očeh, iz
vdiha v vdih lažje in manj hropeče diha, deset do petnajst minut po
injekciji sredi noči pa utrujen zaspi… Kar se seveda ne sklada popolnoma
s teorijo kortikosteroidnih receptorjev, mRNa, translacije... Druga
veja medicine zagovarja vsega spoštovanja vreden bistveno previdnejši
pristop k zdravljenju laringitisa.
Podobno je pri zdravljenju vnetja nosne sluznice, obnosnih votlin
in srednjega ušesa.
Finančni strokovnjaki ZZZS bi najraje videli, da bi vsa vnetja, tudi
bakterijska, pozdravila brez pomoči antibiotika kar narava sama, kar se
v velikem odstotku na srečo tudi zgodi. Uporaba dekongestivnih nosnih
kapljic pa je v večini doktrin sploh tabu tema oziroma jih pediatri,
družinski zdravniki, pulmologi… ne svetujejo, in sicer s pojasnilom,
da ni dovolj kliničnih raziskav, ki bi potrjevale pozitiven vpliv, kaj šele
očiten učinek dekongestiva na dvig odstotka končne ozdravitve. V isti
sapi nas z verodostojnimi rezultati multicentričnih preiskav na številčno
zavidanja vredni populaciji pacientov prepričujejo v dekongestivni
učinek lokalnih nosnih kortikosteroidov. Zanimivo je, da bi radi poleg
nedvomnega imunomodulatornega protivnetnega učinka dokazali tudi tako želeno uplahnitev nosne sluznice in povečano prehodnost nosnih
hodnikov, izboljšanje drenaže in aerizacije sinusov in evstahijeve tube,
hkrati pa pozabljajo, da so stavek višje negirali vsaj pozitiven učinek
klasičnih starih dobrih dekongestivov. Dekongestivov, katerih desetletja
znani učinek je predvsem vazokonstrikcija aeriol v nosni sluznici, kar
povzroči dekongestijo.
Popolnoma tudi zanemarjajo morebitne ugodne učinke nosnih kapljic
na telo in dušo lastnika zamašenega nosu, ki nefiziološko diha skozi
usta…Pozabljajo pa tudi na neposreden finančen učinek, ki ga imajo
dekongestivi, saj se ob dosledni uporabi zmanjša potreba po stopnjevanju
primarnega zdravljenja v zdravljenje z antibiotiki, s katerimi pa je križ
še zaradi odpornosti…
Zakaj je tako težko priznati zasluge nosnim dekongestivom pri zdravljenju bolezni nosu, obnosnih votlin in srednjega ušesa ter preprečevanju zapletov omenjenih bolezni?
Ali nam naši najmlajši res tako malo pomenijo, da (ne)zavedno zanikamo
dolgoletne dobre izkušnje, ki jih imamo z uporabo oximetazolina
in drugih dekongestivov v zdravljenju rinitisa, otitisa in sinuzitisa ter
preprečevanju področnih ušesnih, očesnih in centralnih zapletov.
Kapljice za nos pospešijo ozdravitev, hkrati pa izboljšajo kakovost
življenja v času bolezni, ki jo spremlja zamašen nos. Omogočajo namreč
fiziološko nosno dihanje, ki je predpogoj za normalno temperiran, navlažen
in prečiščen vdihani zrak…
Dileme o koristnosti dekongestivnih kapljic in pršil za nos po mojem
mnenju ni. Brez pomisleka jih uporabim, ko sam zbolim, predpišem jih
svojim otrokom in svojcem, vsakodnevno jih uporabljam v ambulantnem
in pooperativnem delu.
Zadnja leta v literaturi prebiramo tudi izsledke predkliničnih raziskav
učinka molekule oximetazolina na zmanjšanje koncentracije in
učinkovitosti proinflamatornih derivatov arahidonske kisine, kot tudi
obetavne izsledke raziskav o protivirusnem delovanju učinkovine.
Velike znanosti pri uporabi dekongestivov v lajšanju simptomov
rinitisa, otitisa in sinuzitisa ni. Dekongestivi imajo, poleg lajšanja simptomov kataralnega vnetja, pomembno vlogo v prvih borbenih vrstah pri
preprečevanju stopnjevanja kataralnega vnetja sluznic nosno-ušesnega
sklopa v gnojno obliko. Do neke mere lahko pomagajo preprečiti nastanek
zapletov.
Glede na hitrejše okrevanje in preprečitev gnojne oblike vnetja, ki je
dolgotrajnejša, zahteva antibiotično zdravljenje in povečuje odsotnost
z dela, imajo tudi tako želen pozitiven finančni učinek. Zaradi tega bi
lahko bili, vsaj pri otrocih in mladostnikih, vrnjeni na pozitivno listo,
kajti le tako jih bodo otroci resnično prejemali.
Vir: [www.zdravniskazbornica.si]
|
Natisni
. Problem je bil v tem, da je mala imela zelo ozke nosnice, da se ji je vse zamašilo. Zdej pri dveh letih je ful boljše, tudi če je prehlajena ni potrebe po babyvacu in zelo redko operil. 
