ronja
|
Po pravici povedano, me je kar strah, če sem kam povabljena, ker v teh časih so otroci in starši preveč zahtevni, oz. niso zadovoljni z malo stvarjo. Tisti pregovor kar drži: Kdor z majhnim ni zadovoljen, tudi velikega ni vreden. Odvisno od prijateljv - jaz imam pa ravno nasprotni občutek: da so ljudje tudi malenkosti včasih zelo veseli. Dostikrat me je strah, kako bodo ljudje sprejeli moja darila, ki navadno niso zelo draga in fensi, velikokrat so doma narejena... In včasih res kdo malo čudno gleda, kot je ena prijateljica, ko sem njeni novorojenčici sešila enega pliškota - ampak čez 1 leto sem jo pa videla, kako je bil tisti pliško čisto bogi od vlačenja sem in tja in ko mi je vsa vesela povedala, da je to njena najljubša igrača... No, takrat mi je pa vse odtehtalo:). Včasih mroaš samo malo počakat:). Podpis pod Mateyko in hkrati dodatek....imam občutek da ne vemo cele zgodbe. Je pa več kot očitno da vladajo zelo skrhani odnosi. Probaj se ne preveč obremenjevati in živi svoje življenje. Se podpišem. če te vse skupaj matra,.. kar očitno te, probaj rešit vaše odnose, ampak ne na tak način kot si sestri vse v obraz povedala. Ne vem točno kaj imate doma, da se tako obnašajo do tebe,.. nekaj pa le mora bit narobe, da je tako kot je. Podpis. Če bi šlo samo za "nedarila" in "nevoščenje", bi ti bilo eno figo mar - garantiram, ker imam brata, ki ne vem, če mi je parkrat v življenju voščil na moj rd (samo, dokler sva skup živela in če sem ravno takrat praznovala,d a se je spomnil - on pač te stvari pozabi - pa vem, ad me ima iskreno rad), daril sploh ne prenaša, ker ne ve, kaj komu dat in zato tudi noče, da mu drugi kaj dajo, ker se potem čuti dolžen vrnit, nima pa ideje, kaj. Tako da če bi šlo samo za to, se ne bi sekirala. Tebe boli to, kar je zadaj. Sama sicer izbiram tiste, s katerimi bom praznovala po tem, koga si jaz (če praznujem sama) oz. slavljenec želi zraven - ne po tem, kdo se je spomnil na določeni dan, da ima nekdo rd. Jasno mi je, da ljudje te stvari pozabljajo, pa niso slabi zato - lubi mora vsakič razmislit, kdaj mata punci rd, pa je bil pri obeh zraven! Za svoje starše nima pojma, ve letni čas . Pa ju ima rad, brata tudi, pa tudi ne ve, kdaj ima rd. pač niso vsi za to. Daril ne rabim, ker sploh ne vem kaj bi hotela imeti Uf, ti jaz dam spisek? ocka mi je pa rekel 'naslednjic bos pa enga pliskota prinesla a ne?' joj, temu očku se bo tako kovcalo po teh besedah, ko bo otrok mel čez par let polno sobo pliša, hehe. Še prosil te bo, da kaj drugega prineseš;). Mimogrede, jaz sem isto zadevo kupila nečaku za rd, pa ga ima na steni . Čeprav ima starše in stare starše, ki jima kupijo dobesedno vse. Ampak tega pa niso meli, hehe. jaz npr. sem že pozabila na možev rojstni dan (sicer ni bil doma, ampak vseeno) Midva sva bila pa cel dan skupaj, jaz sem čakala, da bo ura polnoč, da mu bom končno lahko čestitala, ker imam uro, ki ima 31 dni in moraš vsakič, ko je mesec s 30imi dnevi, datum ročno nastavit na 1. In on ima bolj na začetku meseca rd in sem pozabila to naredit... No, enkrat okoli 23:30 mi on reče, če mu ne bom nič čestitala. Jaz pa, da mu bom čez dobre pol urce. On pa pravi, da bo takrat že mal pozno . evo, zgodi se tudi "v boljših familijah" Meni pa se zdi zelo grdo, da se babice in dedki, tete in strici ne zmenijo za rd otroka. Lepo prav gotovo ni, vendar gotovo obstaja razlog - ki seveda ne tiči v otroku, ker ni nič kriv, ampak so očitno njihovi odnosi na psu. In to je treba rešit, potem te sama darila in voščila ne motijo več toliko - recimo bratec se ne bo spomnil na rd od nečakinj, da bi jima takrat čestital (jima pa res vedno prinese darilo, ko se pač vidimo, je pa res, da ga ziher zbere njegova punca ), pa ju ima rad in ju bo povabil na piknik, recimo... Pač vsak ima svoj način in če je fora samo v načinu, potem to človek sprejme. Če je to samo odraz enih gnilih odnosov, pa človeka boli. če bi nekdo imela nekaj takrat, ko imamo mi praznovanje, pač ne bi prišel - pri nas navadno cenkamo te datume, kdaj imamo vsi čas in zelo redko se nam rata res vsem dobit, smo pač velika in precej zaposlena familija... - in nikoli ni nihče užaljen zato. Evo, zdaj bom jaz manjkala na bratovi žurki za diplomo... A mi bo zameril? niti pod razno! Pa tudi če ne bi prišla na njegovo diplomo, mi ne bi. Jaz pa če sem vabljena na rojstni dan v soboto, ne pokličem za rojstni dan, če ima npr. v sredo.. saj se vidimo v soboto. Pri nas nimamo take navade. POdpis. Edino, česar res nisem tolerirala, je bilo prinašanje daril (kar tako, ne za rd) samo eni hčerki, drugi pa ne. To se mi zdi grdo, spodbuja ljubosumje in občutke manjvrednosti. Zato smo to zatrli v kali in je zdaj super. Jasno je povedal (lubi), da ni treba prinašat nič, če pa kaj prineseta, naj bo ali obema ali pa enkrat eni, enkrat drugi, ne pa ves čas samo eni.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|