frutolina
|
IZVIRNO SPOROČILO: miamiam Pozdravljeni Potrebujem pomoč. Kaj se vam včasih dozdeva da ne zmorete več obvladovati svojih otrok? Da je ... enostavno preveč, da ne zmorete. Da ste razočarani, vse vam gre na živce, vse vas moti, nihče vas ne upošteva,.... Da bi jih enostavno spakirali pa nekam poslali? Ali pa sami odšli? Utrujena si, verjetno tudi mož. Bo treba kar na počitnice po novo dozo energije. Naj opišem situacijo. Imamo 5 in 2 letnika. Doma se samo kregamo, nič ne ubogata, tavečji sploh. Vse je treba 5 x vprašati, povedati, opomniti,... 2 x lepo, pol 2x malo z povdignjenim glasom, pol pa tak kričimo en prek drugega, včasih pade tudi kaka po riti, priznam. Zakaj se je treba kregat? 5 krat vprašat? Ni potrebo. Enkrat pa je. Verjemi, s kričanjem samo škodo delate drug drugemu. Poskušaj delovat čimbolj mirno, četudi te nekaj iztiri. Jaz poznam enga petletnika, ki je bil zraven dveletnika zelo zelo zelo poreden in sem ugotovila da to samo zato, ker se je njemu posvečalo manj pozornosti. In če je še občutljiv, je to še toliko huje. Nekateri pač rabijo več pozornosti staršev, saj to ni nič slabega. Tavečji je že na splošno zelo jokavi, za vsako malenkost se joče, nič mu ni prav. Že od malega je bolj zahteven otrok. Je bolj neprilagodljiv. Jaz ne bi rekla da je zahteven ali neprilagodljiv, je pač samo oblj nežne sorte in občutljiv. To da joka je samo izraz stiske. Mali pa ga vedno bolj posnema, brani se s kričanjem,... Seveda takšnega vedenja ne dopuščamo, pa vendar se nama z možem zdi, da je vse v prazno.... Kot da govoriva steni. Včeraj smo imeli zaključni nastop v vrtcu, zaradi katerega sem se tudi odločila, da prosim za nasvet. Prišli smo v vrtec (Midva z možem, pa tamanjši, pa še babico smo povabili na predstvo). Pa pridemo tja, pa naenkrat začne jokati, da ne bo nastopal. Pa se tišči k nama. Vseh ostalih 20 iz njegove skupine je bilo tam veseli, živahni, razigrani, naš pa se je cmizdrav skrival. Seveda ga nismo silili k nastopu, samo prav nama pa ni bilo. Vsi smo se veselili nastopa, prej smo šli iz službe, pogovarjali smo se doma, že dva dni je pel pesmice doma, pol pa tak? Povem vam, resnično sva se trudila skriti razočaranje in žalost ob takem obnašanju, nisva mogla iz svoje kože. Cel popoldne smo bili doma tiho, brezvolje. Po mojem je pač malo manj samozavesten, rabi več podpore. Saj bo. Doma je pogumen poje pesmice, vidi da vse ve...a ko je več ljudi mu je pač nerodno. Nič takega. In razumem da ste pač bli žalostni, tu si dejansko ne moreš pomagat... ker veš da je doma tako lepo pel in si želiš da bi pel tudi s svojimi sošolci . Ampak pač ni. Si predstavljaš da si na njegovem mestu? Vidiš da vsi pojejo, plešejo ti pa ne? Verjemi, ni mu bilo vseeno. In tišinadoma, verjetno tudi na poti domov - ga je še bolj ubijala. Napaka je bila da ste bili tiho, brez volje. Raje bi šli na sladoled, rekli da pač danes ni pravi dan - da je kriva luna, in da bo še druga priložnost da vsem pokaže kaj obvlada. No, to je samo moje mnenje... z malim sva se pogovorila in sva mu tudi povedala, da smo se veselili nastopa, pa da smo žalostni in malo tudi razočarani, ker se je tako obnašal. Pa da ga vseeno imamo radi. Pa to ni bilo prvič, ko ni hotel biti s svojimi, vedno hoče biti neka izjema. Vzgojiteljica je rekla da pač pride taki trenutek,... Pol pa večer, ob polnoči jokanje. Pa tudi ne prvič. Ni povedal zakaj. Vse je zbudil. Mož je znorel, ga je odvlekel v kuhinjo, kjer mu je držal pridigo. Pol je zaspal. Kako se pa drugače razume s sošolci? Gre rad v vrtec? Poznam punco ki je jokala vsako večer ko je šla spat... ker je bila nesrečna. Naj povem, da se doma dosti pogovarjamo, se ukvarjamo z njim. Res pa je da pač moramo ritem prilagoditi tamanjšemu in dostikrat tudi nimamo časa. Ja to je res težko... kako se pa bratca razumeta drugače? Ima kdo podobno situacijo? Upam da si kmalu privoščite dopust v štiri, da se bo ta večji sin odprl in zaupal zakaj joče ponoči. Razlog sigurno je. Pa noben ne misli slabo o tebi, z otroci pač je tako.... Hvala za nasvete
|