IZVIRNO SPOROČILO: Petka09
Ja, meni se tudi ne zdi smiselno primerjati današnjih časov in otrok s tistimi nekoč.
Edino kar opažam kot minus, je to, da se smi zdi preveč permisivne vzgoje, preveč parlamentiranja z otrokom, premalo avtoritete. Potem pa imamo veliko "hiperaktivcev", "malih vragcev",...

IZVIRNO SPOROČILO: Petka09

Ja, meni se tudi ne zdi smiselno primerjati današnjih časov in otrok s tistimi nekoč.
Edino kar opažam kot minus, je to, da se smi zdi preveč permisivne vzgoje, preveč parlamentiranja z otrokom, premalo avtoritete. Potem pa imamo veliko "hiperaktivcev", "malih vragcev",...

Plus pa se mi zdi obenem ravno to, kar sem prej navedla kot minus: pogovori, ki jih je danes precej več oz. v času naših staršev in babic se nihče ni toliko pogovarjal in upošteval otrokovih čustev kot ravno danes.

IZVIRNO SPOROČILO: barni
Ko sem bila jaz otrok, sem sploh očeta ubogala že na pogled, beseda sploh ni bila potrebna. DA bi kaj upala reči nazaj ni bilo šans, ma mi sploh ni prišlo na misel. Pa me je tudi nadrl, kregal, ja tudi po riti sem kdaj dobila. Pa vseeno nisem očeta ali mame nadrla nazaj ali ju udarila.

IZVIRNO SPOROČILO: barni
...otroci mirno odgovarjajo nazaj. Če ga kregaš mirno reče:"Ne bom te več poslušal/a." Ali pa ko se malo glasneje pogovarjaš v avtu reče: "Bodi tiho, ker poslušam pesmice". Ja tudi moj otrok se včasih odzove tako ali podobno. Tako da imam občutek, da imam pred seboj pubertetnika in ne triletnika.

IZVIRNO SPOROČILO: barni
...... Sprašujem se namreč, kaj šele bo?

IZVIRNO SPOROČILO: barni
...... Sprašujem se namreč, kaj šele bo?

Hočeš reči, da so otroci majhni ljudje s svojo osebnostjo a z manj pravicami?

IZVIRNO SPOROČILO: mika

Hočeš reči, da so otroci majhni ljudje s svojo osebnostjo a z manj pravicami?

Tako je. Otroci ne morejo imeti takšni pravic, kot jih imamo odrasli, pa obrni kakorkoli hočeš.

IZVIRNO SPOROČILO: shewolf

Se strinjam. Ni variante da imajo enake pravice. Ker smo mi odgovorni zanje in ne obratno. In z več odgovornosti pride tudi več pravic.

IZVIRNO SPOROČILO: barni

Ko sem bila jaz otrok, sem sploh očeta ubogala že na pogled, beseda sploh ni bila potrebna. DA bi kaj upala reči nazaj ni bilo šans, ma mi sploh ni prišlo na misel. Pa me je tudi nadrl, kregal, ja tudi po riti sem kdaj dobila. Pa vseeno nisem očeta ali mame nadrla nazaj ali ju udarila.

Danes imam sama otroka in moram rečt, da me marsikdaj preseneti. Trudim se, da se čimveč pogovarjam in razlagam, vendar včasih ne gre zlepa in je tudi kreg, vpitje, ja grozna sem, tudi kaka po riti je že padla.
In tokrat je drugače. Drugače, kot je bilo pri nas. Vidim tudi pri kolegicah, znancih, pirjateljih...otroci mirno odgovarjajo nazaj. Če ga kregaš mirno reče:"Ne bom te več poslušal/a." Ali pa ko se malo glasneje pogovarjaš v avtu reče: "Bodi tiho, ker poslušam pesmice". Ja tudi moj otrok se včasih odzove tako ali podobno. Tako da imam občutek, da imam pred seboj pubertetnika in ne triletnika.
Včasih smo v družbi tako presenečeni nad odzivom otrok, da ne vemo ali naj se smejemo ali jokamo. Sprašujem se namreč, kaj šele bo?

In kaj bi sploh pomagalo, da bi se otroci naučili, da se določene stvari enostavno ne smejo reči nazaj. Morda je to pomanjkanje spoštovanja, samo nisem prepričana, da je res to. Je morda kriv tudi vrtec? Ko jih včasih poslušam, ko se pogovarjajo med seboj, se mi zdijo tako zelo odrasli. Imajo prav hude debate.

Ne vem morda pretiravam, samo res se mi zdi, da mi nismo nikoli na tak način komunicirali s starši - tudi moji starši pravijo, da nismo bili taki. Ali pa jim preprosto preveč pustimo? Ne vem. Debat na to temo smo imeli že malo morje in česa pametnega nismo zaključili, morda le to, da so današnji otroci drugačni od nas. Pa so res? Zakaj? Kaj je tako drugače? Včasih se mi zdi, da kazen sploh ne zaleže, nobena. Kot da vedo, da to itak ne bo trajalo večno in se niti ne sekirajo prav dosti.

Kaj pa vi menite o današnjem otroku? Je res drugačen od tistega otroka izpred 20, 30, 40 let?

IZVIRNO SPOROČILO: shewolf

IZVIRNO SPOROČILO: mika

Hočeš reči, da so otroci majhni ljudje s svojo osebnostjo a z manj pravicami?

Tako je. Otroci ne morejo imeti takšni pravic, kot jih imamo odrasli, pa obrni kakorkoli hočeš.

Se strinjam. ....z več odgovornosti pride tudi več pravic.

IZVIRNO SPOROČILO: katy82
Ampak valda ji pa neki tud moram rečt,ne morem se tolažt da bo svoja čustva izrazla in da kasneje tega ne bo(spet puberteta),po moje se bo sam še hujše izražalo k ne bo imela nobene notranje bremze,da bi vedla,da so meje.

IZVIRNO SPOROČILO: barni
Ko sem bila jaz otrok, sem sploh očeta ubogala že na pogled, beseda sploh ni bila potrebna. DA bi kaj upala reči nazaj ni bilo šans, ma mi sploh ni prišlo na misel. Pa me je tudi nadrl, kregal, ja tudi po riti sem kdaj dobila. Pa vseeno nisem očeta ali mame nadrla nazaj ali ju udarila.

IZVIRNO SPOROČILO: nusi
Če otrok rine čez rdečo luč in ga lepo opominjaš, da ne sme v nedogled in še vedno ne uboga mu pač poveš bolj naglas, jaz bi ga tudi nazaj potegnila in okregala, verjetno drugič iz strahu pred mano ne bo rinil čez, ko bo starejši bo pa vedel zakaj ne sme tudi ko mene ne bo zraven.