Poliana
|
Dragi moji! Minilo je nekaj mesecev od te naše debate in danes sem totalno na dnu, zato sem se odločila, da se izpovem tukaj, kjer vedno ti nekdo pričara nasmeh na obraz... Debata je bila, kje bova z mojem živela... oddaljena sva od najinih domov 1,15h. On živi bolj v zakotnih krajih, hribih, živina, staromodnost, ... jaz pa bolj blizu avtoceste, glavnih mest, še vedno na kmetiji - v vinorodnem kraju. Oba končujeva študij in se pogovarjava o najini prihodnost, otrocih, poroki, ... A ustavi se tam: KJE BOVA? On ima zagotovljen šiht v njegovem kraju (20 min oddaljeno), jaz pa (10min) od mojega kraja. Vsak bi rad ostal v svojem kraju... on bi gradil doma - zgornji štuk bi preuredil za naju. (ne hvala nočem živet blizu tašče & tasta) - sta fanj, malo staromodna, pri njih je pomembno le delo, delo in ne študij. Pri meni doma bi imela tudi možnost si naredit topel domek, a bi raje zgrabila za priložnost, ker sem nama ponuja bajta (od pokojnih starih strašev), čisto na samem, 10 min stran od mene. (obnovljena 30 let nazaj). Zabolelo me je to, ker je on začel obnavljat pri njemu doma, sem vesela, ga pohvalim, ker je multipraktik..., priden, ... ampak mu tudi povem, da jaz nimam nič od tega, ker ne more samo eden vleči na svojo stran, da pri takih stvareh morava dobiti en skupni kompromis. Moj predlog je bil, da greva na pol poti. On pa: "da če naredi pri njemu doma, porabi 15.000€, da bova kupila bajto nekje pa 10x več... To mu že dam prav, ampak ne morem se odreči vsemu, on pa nič. Totalno me je zabolelo, ker vidi samega sebe... da bom morala porabiti 3h na dan za vožnjo, po zelo grdi cesti (včasih prostora le za 1 avto), kaj šele ko je sneg .... Sprašujem se, če se mi splača vztrajat naprej v tej zvezi... boli me, ker se razumeva, redkokdaj skregava, a pri tej debati je pa takoj ogenj v strehi. Mislim da debata, kdaj se bova poročila, kje bova živela in kdaj imela otroke je en skupni kompromis in ne od enega. Kaj naj naredim? Ljubim ga, a življenje je eno, zakaj bi živela nekje, kjer bi trpela in pol časa porabila za vožnjo... Ne predstavljam si tega, da bi tako malo časa imela za moje otroke... Da pa bi se njemu totalno podredila in popustila - to predstavlja celo moje življenje ???!!! Ne čutim še, da bi naredila konec zveze... po eni strani bi pustila reki, naj gre svojo pot, pa me bo že vsoda sama pripeljala do rešitve... Po eni strani pa bo šlo življenje mimo mene... Hvala za posluh, prijatelji moji... (in tudi za kakšen komentar in izkušnjo) Pozdravček
|