Poliana
|
Pozdravljana.....
Ubistvu je tako, da oba živiva študijsko v Ljubljani, ker sva oba oddaljena po 100 km iz LJ. Službo pa še nimam, le prek študentskega servisa. Imam pa možnost dobit službo, ki je oddaljena 5 min od te hiškice ali pa eno, ki je oddaljen 20 min od te hiškice.
Oba sva iz kmečkih družin. Moj bi že prišel v moje kraje, vedno bolj ga mika, saj imava možnost, tukaj pri meni bolj poceni prist skoz, glede na to, da se nama ponuja hiška, pa še na samem bova in je res idealno je rekel.
Ampak vseeno ga blokira to, da nekako razmišlja da bi ostal doma, ker ima že zagotovljeno službo, ker ga je 9 let štipendirala ena firma (srednja + faks). Tukaj nastane problem, služba. Sicer on z njegovo stroko-pa še priden je, lahko službo dobi, kjer koli po SLO, tudi v moje kraju, saj je bolj napreden konec SLO.
Sicer se pogovarjava o tem, zelo ga mika ta moj kraj, a nekako še vedno omeni, da bi lahko gradila tudi pri njemu doma...
Verjamem, da bi se morala že na žečetku pogovarjat o tem. Sama sem mu dala le vedeti, da nisem pripravljena se vozit 3 h na dan po takih cestah - res so nevarne, se zgodi veliko nesreč. Pa tud to, da sva nekje na samem, da mi noben ne diha za hrbtom.
Mogoče sem začela čutit, da tukaj se bo mogoče najina zveza zalomila.
Itak, da ni fer da vsak vleče na svojo stran. Dala sem mu tudi predlog da greva na pol poti, tako bova mela vsak 30 min v svojo stran - od šihta.
Kar se tiče, najinih staršev doma, se noben ne sekira in noben od naju noče živeti pri nima, to sva že na začetku razčistla.
Sama sem mu dala tale predlog:
Na tisti firmi imajo zelo nizke plače (600€), pa čeprav si dilomiran. Rekla sem mu naj oddela nekaj let, pa ob vikendih naj hodi k meni, pa počasi rihtava tole hiškico, ki jo je mama podedovala, nato pa se preseli on k meni in si poišče drugo službo. Ima tudi veliko željo po S.P. firmi.
Pa magar mu vzamem sama kredit, da odplačava štipendijo ki jo je dobival.... Sej ga zelo mika.
Ampak roko na srce, vsak je navezan na svoj kraj, ampak res si ne predstavljam iti živet v rovte - kjer so ljudje za svetom in vidijo samo delo, delo delo delo (čeprav sem sama navajena delat veliko doma, ker imamo tudi mi veliko kmetijo)!!!! A vseeno sva rekla, da bo najina družina in služba na prvem mestu vse drugo pa če bo čas.
Itak bova morala narediti kompromis, da ne bo potem očitanje celo življenje! Ostane le: pol poti!!!
Hvala vam za nasvete, res ste zlati 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Sama si sploh ne predstavljam, koliko let bi za-to rabila... dvignit eno bajtico gor... 
hja, takle pac mamo 
