Anonimen
|
Sama se ne bi odločala za post takoj po porodu. Toliko stvari se ti raba postavit na mesto, vzpostavljat ravnovesje, telo je doživelo stres in ne rabi dodatnega s postom, še najmanj, če dojiš. Seveda pa čas hiteo teče in kaj hitro se da odločit tudi za to. Ne se zaletavat, za vse je čas, če si gale vzamemo. Kar se pa hrane tiče. V P so rekli, da je treba jest vse. Sem jedla vse, potem pa naknadno črtala kavo, čokolado, mleko in ostale izdelke iz kravjega mleka. Mali je imel kolike, mene pa so spraševali v posvetovalnici, če sem črtala še ne vem kaj vse. Mali ni reagiral slabo ne na oreščke, ne na radič v solati s kisom, česen, kasneje tudi ne na paradižnikovo omako (domačo iz nešpricanega), ali karkoli drugega. Ko je bil čas, so se kolike umirile. Vsa tuja literatura, ti pove, da lahko ne ješ nič pa bo otrok vseeno imel probleme. Zdaj pa kakšno mamo naj ima otrok? Sestradano, slabotno in s tem v nobeno pomoč, ali normalno prehranjeno, z energijo, zadovoljno? Ob vsakem joku se mati vpraša ali je kriva, čutiš nemoč, potem pa vse to mine in ugotoviš, da velja to, kar vsi pišejo, da mora minit. Brez stradanja
|