Gina
|
Kaj pa vem kaj naj ti rečem, najbolj verejtno je težava na obeh straneh. MOgoče se pa motim. Sama vedno rečem, da imam najbolj krasno službo, saj se lahko celo v službi crkljam. Kdo se pa še lahko? In pri nas se veliko crkljamo - kdor se pač želi crkljat. Majhni otroci to zagotovo rabijo. Je pa resnica, da vse učiteljice niso tako navdušene nad tem, da bi to vsakodnevno prakticirale, nekatere to celo moti. Različni tipi ljudi smo. Vendar jaz nisem razumela, da se pritožujejo nad tem, da se otrok crklja. One se pritožujejo najbolj verjetno čez njegovo nesamostojnost. To pa je delo staršev, da otroka tega nauči pred šolo - npr. brisanje riti in nosu in zavezovanje vezalk in osnovne komunikacije z otroki, ne da se takoj zjoka, ker ne zna reagirat... če to cele dneve počne in ne pokaže napredka, je s takim otrokom izjemno težko. Ne moreš namesto njega reševat prav vsakega majčkenega problemčka, ker on ne loči, kaj je Problem in kaj mini problemčič, za katerega naj bi bil vendarle že dovolj star pri šestih letih, da bi ga moral nekako znati rešiti. Poleg tega vse te reči tudi v šoli prav gotovo poudarjajo, ponavlajajo in prakticirajo - namreč to, kako reševat probleme v družbi. Seveda se zgodi, da je kakšen otrok zelo nezrel in tega še ne zmore, vendar ta težava v praktičnem življenjeksem smislu ni prav nič manjša kot če bi imel obratne težave, da bi vse pred sabo povozil, ker ga drugi ne bi brigali - le druga skrajnost problema je to. Mislim da se tega morda ne zavedaš v celoti, kaj pa vem, ali se pa motim. V šoli imaš kot učitelj res ogromno dela že s samim poukom, motiviranjem za to, d ajih kaj zanima, da jim boš kaj razložil in podal neko znanje in enostavno pričakuješ nek zelooooo širok okvir, v katerega en povprečen 6-letnik pade. Če izjemno odstopa v katerokoli smer, se sicer lahko zelo zelo trudiš, ampak včasih ti stvar uspe, včasih ne. Predvsem postane izjemno težko, ker je zadnja leta zavednost slovencev za svoje otroke na tako napeti elastiki občutljivosti, da imaš kar naenkrat v razredu ne več dva tri nezrele ali v drugo skrajnost malo bolj razvajene otroke, ampak jih postane kar naenkrat "zelo posebnih", individualistov, ki jih moraš po mnenju staršev obravnavat čisto posebej in kot individualiste, praktično cela polovica. Z 10.-14. otročki se pa ne moreš individualno ukvarjat vsak dan vsako sekundo, ker imaš od ministrstva predpisano kaj moraš delat in narest in si kontroliran, ali si to naredil ali ne. Do svojega osnovnega dela praktično ne prideš, če se posvečaš ves čas vzgoji in vsem ostalim problemom individuuma- kar pa vendarle kot učitelj vsak dan večino časa vendarle vzporedno tudi delaš, si prisiljen, če ne te nesejo iz razreda zaradi svojih "posebnosti". Skratka, iz vsega napisanega sklepam, da je otrak morda še malce nezrel, da pa učiteljice kričijo na pomoč, kadar prideš, da jim pomagaj in da pomagaj otroku. Najbolj verjetno ti želijo povedat, da delajte doma na njegovi samostojnosti, da ga poučujte tudi doma, kako naj odreagira v določenih situacijah, kako naj se postavi zase, da vam bo lažje - vsem skupaj, saj družina zagotovo trpi, kadar otroku v šoli ni fajn. Ti pa ta klic na pomoč razumeš kot kritiko vas vseh skup in trpiš kot žival zaradi sina, najbrž še bolj kot on sam. Smili se ti, osnovnega sporočila pa ne razumeš, torej na tem niti ne delaš preveč, ker si slišala samo tole: Otrok je zanič, z njim ne znamo, moti nas. Sporočilo je bilo, vsaj kakor sem ga jaz pri sebi prevedla glede na tvoje napisano in glede na moje izkušnje: Pomagajte nam pri učenju samostojnosti vašega otroka, ter pri pridobivanju samozavesti, da bo vsem nam lažje in da bomo vsi lažje funkcionirali, da bo otrok zadovoljen, srečen in da se boste tudi kot družina imeli lepše, ker ne bo nad vami stresa, imenovanega šola. IN to ne pomeni, da je otroka zanič, ti zanič ali kaj podobnega. Tudi ne pomeni, da je šola idealen prostor, daleč od tega. Šola je že v osnovi nekaj stresnega in terja veliko prilagajanja, zaradi sistema kot takega - ki pa ga, roko na srce, hočejo starši sami (ko sem recimo na občinski ravni predlagala da ukinejo eksterce, ki ničemur ne služijo, je bilo 2/3 staršev naše regije proti.... če bi predlagala ukinitev ocen, ampak samo napreduje, ne napreduje v spričevalu v prvem triletju, bi bili starši proti, želijo primerjanje, želijo tekmovalnost, želijo stres, ker želijo kapitalističnega otroka, ki bo najnaj...najboljši....ne bom nadaljevala, ker je tega za cel roman). Želim ti,d a uspešno uredite vse skupaj, da dobi otrok učiteljice, ki bi ga bolje razumele, ter da tudi sami naredite čim več, da bo vašemu otroku lažje in lepše in vsem vam z njim.
|