NinKa
|
Jaz o dojenju se strinjam z obema stranema...sam sodim k tisti sorti, ki ni navdušena nad njem. No, men je blo dojenje od vsega začetka sam stres, orng stres...."sreča" mi je prišla nasproti da nisem nikoli imela veliko mleka...tako da polno sva se dojila le en mesec. Pol pa do 5 meseca 1-2 x na dan. Okoli 5 meseca pa se je sam odstavil..... Se je pediatrinja zmerom drla na mene, zakaj ne dojim,...da bo zihr alergičen na kaj....da bo zmerom bolan,......pa sem se ful sekirala......z 6 meseci je začel papcat sadje, zelenjavo.....z 8 meseci je jedel naša kosila. Na najino dobro ni v 18 mesecih ne kihnil, ne kašljal, temperaturo ima le malo povišano ob zobkih....alergijo pa ne na hrano, ne na živale, opažam, da le verjetno na cvetni prah. Tako, da je s svojimi teorijami pediatrinja v temo brcnila. Hvala bogu, da se tut zdravniki lahko motijo. Jaz se strinjam, da je odločitev vsake mamice, koliko časa bo dojila, jaz nikogar ne obsojam, sem pa veliko slabega slišala na svoj račun, kako sem slaba, neodgovorna mama, ker ne dojim svojega otroka...to pa se mi ni zdelo vredu, saj mislim, da nisem zaradi tega slabša mama???? Ker sem prepričana da biti dobra mama ni premosorazmerno z dolžino dojenja ali obratno???? Me pa še nekaj zanima....mamice ki dolgo dojite....kdaj otročki začno papcat na žlico? In kako to pol zgleda, ker moj, takrat 9 mesečnik je jedel zajtrk, ko se jezbudil (mlečno-jogurt,...), vmes kakšen keksek, kosilo, malica je bil kaki fruchtzwerg, pa večerja (kakšen -lino), pa flaška mleka. LP, NInKa:sloncek::kuza::sloncek:
|