Sanikaa
|
IZVIRNO SPOROČILO: mayuri Ker sama ne vem več kako naprej, bi od vas želela kakšen nasvet oz. vaše mnenje. S partnerjem sva v vezi 9 let, pred dvema mesecema se nama je rodil otrok...situacija pa je sledeča: do nosečnosti sva imela lep, ljubeč in spoštljiv odnos, sama nisem bila zadovoljna samo s spolnostjo. Problem je bil na njegovi strani in sicer je bil vedno utrujen, pod stresom zaradi službe in podobno. Sama sem si ga po vseh teh letih še vedno želela. Posledično sva to počela cca. enkrat na mesec zadnjih pet let. Ker je vse ostalo "klapalo" nisem iz tega delala problemov, čeprav sem se počutila neželjeno in ranjeno, nesprejeto kot ženska. Potem se odločiva, da je čas za otroka, sama sem si ga močno želela, on je govoril, da tudi, čeprav sem v sebi vedela, da si ga ne želi tako močno kot jaz. Kmalu sem zanosila. Od takrat naprej je med nama vse drugače. Kar naenkrat je rabil svobodo v tem smislu, da je na veliko začel hoditi okrog brez mene, čeprav je bil vsa leta pravi zapečkar. Se pravi jaz noseča doma, on na pijačah, koncertih, službenih žurkah in podobno. Dva meseca po rojstvu otroka je situacija zelo podobna,mogoče malo manj izhodov, ampak še vedno veliko, čeprav je obljubljal da bo rojstvo otroka vse spremenilo. Najin odnos je bil iz dneva v dan slabši, počutila sem se samo, sama sem se veselila otroka, on ni kazal pretiranega veselja...ker sem na vsak način hotela od njega tak odnos kot sva ga imela prej, sva se začela na veliko kregati, padale so grde besede itd...Seveda s seksom v celi nosečnosti ni bilo nič, najprej je govoril, da se boji, da ne bo kaj narobe, potem da ne more zaradi takšnega odnosa, da rabi čas, da se zadeve med nama uredijo in podobno. V teh dveh mesecih ko imava otroka, se je situacija sicer nekoliko umirila, kregava se skoraj ne več, vendar med nama tako kot v nosečnosti praktično ni nič več...ni dotikov, objemov, poljubov kaj šele seksa...Sama se večkrat stisnem k njemu, mu rečem naj me objame, poljubi pa je vedno nekaj, da tega ne stori (mu je vroče, mora ravno nekaj narediti itd...). Večkrat mu rečem, da si bom poiskala nekoga, ki mi bo vse to dajal, pa spet nič...On pravi da bo vse prišlo samo od sebe, da bo čas prinesel svoje...jaz pa temu ne verjamem več...sem preveč prizadeta, naveličana njegovih neizpolnjenih obljub in ne vem več kako naprej... Sama sem poskusila vse, da bi rešila najin odnos, on ni naredil nič, oziroma storil je ravno toliko, da ni več kreganja, da bi se spet zbližal z mano pa popolnoma nič. Ne pomaga pa več noben pogovor, sva tisočkrat premlela situacijo, pa sva še vedno na istem. Mislim da se moraš zelo odprto z njim pogovoriti. Povedat mu zakaj nisi zadovoljna v vajinem razmerju. Žal ima zeeelo podobne simptome kot mož moje frendice. Mož se je žal zaljubil v drugo in je sam čakal da njegova nova pride v njegovo mesto, da bi začela skupno življenje. Ženi svoji je pa to priznal šele ko je močno pritisnila na njega in se postavila za sebe in povedala da noče tako živeti. Tok sta se odtujila da je on spal v dnevni sobi, ona v spalnici..brez objemov, poljubov..kamoli sexa. Kot dva sostanovalca v zakonu. Želim ti veliko hrabrosti in upam da ni tako hudo , ter da se bosta iskreno pomenila! lp
|