nincrli
|
NARAVNO NAČRTOVANJE DRUŽINE Zanesljivost naravnih metod BILLINGSONOVA Billingsova ovulacijska metoda je zanesljiva nad 97%, simptotermalna pa 99,3%. Seveda pa je potrebna pravilna in dosledna uporaba metode. Potek mesečnega cikla Mesečni cikel se začne s prvim dnem menstruacije in traja do zadnjega dne pred naslednjomenstruacijo. V prvih dneh se lušči notranji sloj maternice in ženska krvavi. V tem času sproži hipofiza rast novega jajčnega mehurčka (folikla) v jajčniku. Ko se jajčni mehurček veča, dozoreva tudi jajčece v njem, hkrati pa se izloča čedalje več estrogena. Ta hormon ustvari ugodne razmere za oploditev ter pripravlja maternico na vgnezditev jajčeca. Eden najpomembnejših pogojev za oploditev je prisotnost plodne sluzi, ki jo začne nekaj dni pred ovulacijo izločati maternični vrat. Takoj po menstruaciji sluzi skorajda ni videti, saj je gosta in zapira vhod v maternico (maternični vrat je zaprt), pozneje pa postaja pod vplivom estrogena čedalje bolj tekoča in plodna (maternični vrat je odprt). V taki sluzi lahko semenčice preživijo do pet dni, drugače pa propadejo v nekaj urah. Ob ovulaciji, ki je sicer najpomembnejši del cikla, se jajčni mehurček predre in jajčece »posrka« jajcevod. Če ga v 12 do 24 urah ne oplodi semenčica, propade. Jajčni mehurček se po predrtju spremeni v rumeno telesce. To začne poleg estrogena izločati tudi progesteron, ki povzroči, da postane sluz spet neplodna in gosta, hkrati pa dvigne bazalno telesno temperaturo in zavira zorenje drugih jajčnih mehurčkov v jajčniku. Če ne pride do oploditve, rumeno telesce po 12 do 16 dneh propade in nastopi nova menstruacija. Menstruacijski ali mesečni cikel lahko razdelimo na več obdobij: * Menstruacija (3 do 6 dni). * Čas pred ovulacijo: zorenje jajčeca, nastanek in izločanje plodne sluzi (9 do 23 dni). * Ovulacija: sprostitev jajčne celice, vrhunec plodne sluzi (1 do 3 dni). * Čas po ovulaciji: neplodna sluz, rahel dvig bazalne telesne temperature (12 do 16 dni). Dolžina drugega obdobja (čas pred ovulacijo) je najbolj spremenljiva, saj na zorenje jajčeca vplivajo številni dejavniki: fizični napori in stres, bolezni, zdravila. Zato za ugotavljanje ovulacije ne zadostuje samo štetje dni, pač pa je potrebno poznati tudi sluz. Četrto obdobje traja vedno od 12 do 16 dni. Če vemo, kdaj je prišlo do ovulacije, lahko dokaj natančno določimo prihod naslednje menstruacije in skladno s tem načrtujemo delo, dopust, potovanje ... Hkrati lahko na podlagi sprememb barve, vonja in količine sluzi prej odkrijemo nastanek infekcij ali nepravilnosti v delovanju jajčnikov. Kako se naučimo prepoznavati sluz? Par, ki se odloči za načrtovanje spočetja na podlagi prepoznavanja sluzi (ovulacijska ali Billingsova metoda), se mora med učenjem odpovedati ljubezensko-spolnim odnosom. Semenska tekočina in nožnični izločki motijo videz sluzi, zaradi česar ženska ne more spoznati svojega osnovnega vzorca sluzi in njenega spreminjanja med ciklom. Dekle, ki še nima ljubezensko-spolnih odnosov, lahko s samoopazovanjem začne kadarkoli. Sluz najlažje pogledamo takrat, ko gremo na stranišče, saj zadostuje, da se obrišemo s koščkom toaletnega papirja in ocenimo sluz. Hkrati se skušamo čez dan večkrat zavedati občutka ob vhodu v nožnico. Svoja opažanja vsak dan sproti zapisujemo v posebno tabelo. Vzorci sluzi * Po menstruaciji: Spodnji del materničnega vratu izloča motno in lepljivo sluz, ki zapira maternični vrat. Ob vhodu v nožnico zaznamo le malo (dnevi nespremenjene sluzi) ali pa nič sluzi (suhi dnevi). Prevladuje občutek suhosti, ki je več dni nespremenjen. To je osnovni neplodni vzorec sluzi. * Približevanje vrhuncu plodnosti: Pod vplivom estrogena začne postajati sluz prehodna za semenčice. Ob vhodu v nožnico se pojavita občutek vlažnosti in sluz, ki je najprej še gosta, nato pa vedno bolj redka, prozorna in raztegljiva, podobna jajčnemu beljaku.Lahko je prozorna, motna ali obarvana s krvjo. * Vrhunec plodnosti: Najlažje ga prepoznamo, ko je že mimo, saj je to zadnji dan, ko je sluz še vlaknasta in raztegljiva in ustvarja občutek spolzkosti. Ni nujno dan z največ sluzi. Ovulacija nastopi v času najbolj plodne sluzi ali pa do dva dni pozneje. * Dnevi po vrhuncu plodnosti: Ženska s primerjanjem sluzi v dveh zaporednih dneh hitro ugotovi, kdaj je bila sluz najbolj plodna. Že dan po vrhuncu plodnosti pride namreč do izrazite spremembe videza sluzi in občutka. Ni več spolzkosti in mokrote, sluz je ponovno gosta in motna ali pa je sploh ni. Tako ostane vse do menstruacije. BILLINGSOVA OVULACIJSKA METODA Metoda je dobila ime po avstralskem nevrologu Johnu J. Billingsu, ki je pred petdesetimi leti – v želji, da bi odpravil pomanjkljivosti tedaj znanih naravnih metod urejanja spočetja (Knaus-Oginove in temperaturne) – poskusil odkriti nove pokazatelje ženske plodnosti. Ko je v literaturi naletel na zapise o plodni sluzi, ki jo izloča maternični vrat, se je vprašal, ali ne bi bilo mogoče na podlagi te sluzi določiti čas ovulacije. To domnevo so potrdile ženske, ki so začele na njegovo pobudo pozorneje opazovati spremembe sluzi med mesečnim ciklom. Kmalu so do podobne ugotovitve prišli tudi znanstveniki, ki so preučevali vpliv spolnih hormonov na spremembo sluzi. Tako velja še danes, da lahko vsaka ženska v vsakem življenjskem obdobju (tudi med odraščanjem, v času dojenja, ko preneha jemati kontracepcijske tablete ali ko se približuje meni) že samo na podlagi opazovanja sluzi ugotovi, kdaj bo nastopila ovulacija. Ovulacijsko metodo lahko uporabimo za načrtovanje ali preprečitev spočetja. Če si par želi spočetja, naj ima ljubezensko spolne odnose tedaj, ko je sluz najbolj plodna, če si spočetja ne želi, pa mora upoštevati nekaj pravil: * Ljubezensko spolnih odnosov se je treba vzdržati v času kakršnekoli krvavitve (ne le mesečne, saj lahko do krvavitve pride tudi ob ovulaciji), ker zaradi nje sluzi ne moremo opazovati. Vzdržnost med menstruacijo je nujna tudi zato, ker lahko pri zelo kratkih ciklih (21 do 25 dni) pride do ovulacije že zadnje dni krvavitve, če ta traja več kot 6 dni. * Če se takoj po menstruaciji pojavi osnovni neplodni vzorec sluzi (suhi dnevi brez sluzi ali gosta, motna in lepljiva sluz, ki je več dni nespremenjena), se začnejo ZGODNJI NEPLODNI DNEVI. V tem obdobju se par ravna po pravilu ZGODNJIH DNI, ki dovoljuje ljubezensko spolne odnose vsak drugi večer. Ta omejitev je postavljena zato, da lahko čez dan opazujemo sluz in spremljamo občutke ter tako pravi čas zaznamo spremembe, ki napovedujejo obdobje plodnosti. Če imamo ljubezensko spolni odnos zjutraj, težje ugotovimo, ali so se morda ponoči pojavili znaki plodnosti. Opazovanje sluzi je moteno tudi v dnevu po ljubezensko spolnem odnosu, saj je njen vzorec zaradi semenske tekočine in nožničnih izločkov precej spremenjen. Kadar se spremeni občutek ob vhodu v nožnico ali zgradba, videz in količina sluzi, se moramo za tri dni odpovedati ljubezensko spolnim odnosom, hkrati pa se še naprej pozorno opazovati. Če se v teh treh dneh znova pojavi osnovni neplodni vzorec sluzi, se spet ravnamo po pravilu zgodnjih dni. * Če se po menstruaciji ali v treh dneh po kakršnikoli spremembi občutka in sluzi ne pojavi osnovni neplodni vzorec sluzi, se začnejo MOŽNI PLODNI DNEVI. V tem obdobju je vzdržnost potrebna vse dni, ko je prisotna plodna sluz (ta je prozorna, vlecljiva, ima videz jajčnega beljaka, spremljajo jo občutki vlažnosti, naoljenosti in spolzkosti) in še 3 dni po vrhuncu plodnosti. Prisotnost plodne sluzi, ki ustvari ugodno okolje za semenčice, je eden najpomembnejših pogojev za oploditev (spočetje). Plodna sluz namreč semenčice prehranjuje in jim omogoča zadrževanje v gubah materničnega vratu, od koder odplavajo naprej tik pred ovulacijo, hkrati pa s filtriranjem semenske tekočine onemogoča napredovanje okvarjenim semenčicam. Nekatere ženske izločajo plodno sluz več dni (do sedem), druge pa samo kakšno uro. * Zjutraj četrtega dne po vrhuncu plodnosti (po treh dneh neplodne sluzi) se začnejo POZNI NEPLODNI DNEVI, ki trajajo do konca cikla. Par ima lahko v tem obdobju ljubezensko spolne odnose kadarkoli. Zgornja pravila kažejo, da Billingsova ovulacijska metoda od parov, ki si trenutno ne želijo nosečnosti, ne zahteva daljše vzdržnosti. SIMPTOTERMALNA METODA Metoda, ki so jo po letu 1950 razvili v nemško govorečih deželah, temelji na merjenju bazalne telesne temperature, spremljanju znakov (simptomov) plodnosti in štetju dni. Ženska vpisuje svoja opažanja v posebno tabelo. Pri določanju začetka oziroma konca plodnih dni metoda upošteva vsaj 2 dejavnika, zaradi česar je – ob natančnem in pravilnem samoopazovanju ter upoštevanju pravil – zelo učinkovita. ZAČETEK PLODNIH DNI določimo na podlagi znakov plodne sluzi (enako kot pri Billingsovi metodi) in dolžine predhodnih ciklov. Upoštevamo tisti dejavnik, ki prej napove začetek plodnega obdobja. Ženska lahko smatra kot neplodne dni v začetku cikla samo, če je imela v zadnjem ciklu ovulacijo (dvig bazalne telesne temperature). Določanje dolžine predhodnih ciklov Pri določanju dolžine predhodnih ciklov moramo za najmanj 12 zadnjih ciklov poznati dan najzgodnejše 1. zvišane temperature, od katerega odštejemo 8. Dobljena razlika nam pove, kateri je zadnji neplodni dan po menstruaciji. Primer: V zadnjih 12 ciklih je bil 15. dan cikla najzgodnejši dan z zvišano temperaturo. 15 - 8 = 7, torej je 7. dan po začetku menstruacije zadnji neplodni dan. Za vse ženske, ki še nimajo izpolnjenih 12 tabel in torej ne razpolagajo z dovolj podatki o prvi zvišani temperaturi, velja pravilo, da so neplodne prvih 5 dni cikla, če seveda ne opazijo znakov plodne sluzi. KONEC PLODNIH DNI po ovulaciji določimo na podlagi sluzi in merjenja bazalne telesne temperature. Neplodno obdobje po ovulaciji se začne zvečer tretjega dne z zvišano temperaturo ali zvečer tretjega dne po vrhuncu plodne sluzi, pač glede na to, kar od obojega se pokaže pozneje. Merjenje bazalne telesne temperature Preden zjutraj vstanemo, si vsak dan izmerimo telesno temperaturo v danki, nožnici ali v ustih - najbolje vedno ob istem času, z istim termometrom in na istem mestu. Merjenje pod pazduho ni primerno, ker je premalo natančno. Dobljeno temperaturo, natančno do 0,05 ºC, in čas merjenja takoj vnesemo v tabelo. Ob pravilnem merjenju bomo ob koncu cikla, v katerem je prišlo do ovulacije, ugotovile, da se je naša jutranja temparatura gibala na dveh ravneh: v drugi polovici cikla je bila vsaj za 0,2 ºC višja kot v prvem delu cikla. Dvig bazalne telesne temperature povzroči progesteron, ki ga po ovulaciji izloča rumeno telesce. Poleg omenjenega hormona na temperaturo vplivajo še drugi dejavniki, ki niso neposredno povezani s plodnostjo: neprespana noč, ponočevanje, pitje alkohola, potovanje, bolezen, stres, poznejše merjenje temperature ... Zato te motnje oziroma posebnosti zabeležimo v tabeli, zvišane temperature, ki jih lahko pripišemo omenjenim dejavnikom, pa damo v oklepaj in jih ne upoštevamo. Raziskave so pokazale, da se temperatura zviša dan pred ovulacijo ali najpozneje dva dni po njej. O dvigu bazalne telesne temperature govorimo takrat, kadar so vse vrednosti zadnjih treh meritev višje od vrednosti prejšnjih šestih meritev. Pri tem mora vrednost zadnje izmed treh meritev, pri katerih je bila ugotovljena zvišana temperatura, za najmanj 0,2 ºC presegati vrednost najvišje izmed šestih meritev z nižjo temperaturo. Temperatura ostane povišana vse do začetka menstruacije, njen padec pa navadno pomeni, da bomo tisti dan dobile menstruacijo. Če je temperatura povišana že več kot 18 dni in če menstruacija še ni nastopila, je zelo verjetno prišlo do zanositve. Merjenje temperature nam torej ne more vnaprej napovedati ovulacije, lahko pa nam pomaga ugotoviti, ali je do nje prišlo. Preiskovanje materničnega vratu To preiskovanje ni nujno potrebno, je pa lahko dopolnilo in kontrola drugih opazovanj. Tudi maternični vrat je podvržen ritmičnim spremembam. Po menstruaciji je zaprt, trd kot konica nosu ter sega nizko v nožnico in ga je s prsti razmeroma lahko otipati. Ko se približuje ovulacija, postane mehak kot ušesna mečica, rahlo odprt in leži višje v nožnici, tako da ga s prsti težje dosežemo. Po ovulaciji je spet tak, kakršen je bil po menstruaciji. Preiskovanje materničnega vratu, pri katerem je treba zelo paziti na higieno, postane pomembno tedaj, ko je spremljanje sluzi zaradi različnih dejavnikov moteno. Spremembe v dojkah in bolečine v spodnjem delu trebuha Pod vplivom progesterona postanejo dojke polnejše, težje in včasih tudi občutljivejše, vendar se te spremembe ne pojavljajo tako pogosto in redno, da bi jih lahko uporabili za določanje neplodnega obdobja po ovulaciji. Spremembe v dojkah so nam tako le v oporo pri pravilnem prepoznavanju in vrednotenju drugih znakov plodnosti oziroma neplodnosti. Tudi bolečina v spodnjem delu trebuha je eden od znakov plodnega obdobja, vendar se ne pojavlja redno. Včasih bolečino dobro čutimo, drugič pa je sploh ne zaznamo, čeprav pride do ovulacije. Tabela, v katero vpisujemo vsa opažanja po simptotermalni metodi, je iz knjige Naravno in zanesljivo, Mohorjeva družba, 1998. Pri simptotermalni metodi vpisujemo v tabelo poleg temperature še občutek ob vhodu v nožnico, videz in otip sluzi, lego, odprtost in čvrstost materničnega vratu ter bolečine v trebuhu in občutke v dojkah. Cikel pa se od ženske do ženske razlikuje. Tudi opisani znaki so posplošeni in se razlikujejo v intenziteti izražanja. Tudi pri isti ženski so v različnih življenjskih obdobjih lahko različni. Poznavanje lastne plodnosti zahteva vsakodnevno opzovanje in beleženje znakov. Pravilna interpretacija lastnih ugotovitev je možna z dobrim teoretičnim znanjem in svetovanjem usposobljenega učitelja.
_____________________________
Optimism always works!!! Dedek mraz mi je prinesel najlepše darilo :D
|