|
nincrli -> RE: Sluz in ovulacija (4.9.2009 16:44:58)
|
NARAVNO NAČRTOVANJE DRUŽINE
Zanesljivost naravnih metod
BILLINGSONOVA
Billingsova ovulacijska metoda je zanesljiva nad 97%, simptotermalna
pa 99,3%. Seveda pa je potrebna pravilna in dosledna uporaba metode.
Potek mesečnega cikla
Mesečni cikel se začne s prvim dnem menstruacije in traja do zadnjega
dne pred naslednjomenstruacijo. V prvih dneh se lušči notranji sloj
maternice in ženska krvavi. V tem času sproži hipofiza rast novega
jajčnega mehurčka (folikla) v jajčniku. Ko se jajčni mehurček veča,
dozoreva tudi jajčece v njem, hkrati pa se izloča čedalje več
estrogena. Ta hormon ustvari ugodne razmere za oploditev ter
pripravlja maternico na vgnezditev jajčeca. Eden najpomembnejših
pogojev za oploditev je prisotnost plodne sluzi, ki jo začne nekaj dni
pred ovulacijo izločati maternični vrat. Takoj po menstruaciji sluzi
skorajda ni videti, saj je gosta in zapira vhod v maternico
(maternični vrat je zaprt), pozneje pa postaja pod vplivom estrogena
čedalje bolj tekoča in plodna (maternični vrat je odprt). V taki sluzi
lahko semenčice preživijo do pet dni, drugače pa propadejo v nekaj
urah. Ob ovulaciji, ki je sicer najpomembnejši del cikla, se jajčni
mehurček predre in jajčece »posrka« jajcevod. Če ga v 12 do 24 urah ne
oplodi semenčica, propade. Jajčni mehurček se po predrtju spremeni v
rumeno telesce. To začne poleg estrogena izločati tudi progesteron, ki
povzroči, da postane sluz spet neplodna in gosta, hkrati pa dvigne
bazalno telesno temperaturo in zavira zorenje drugih jajčnih mehurčkov
v jajčniku. Če ne pride do oploditve, rumeno telesce po 12 do 16 dneh
propade in nastopi nova menstruacija.
Menstruacijski ali mesečni cikel lahko razdelimo na več obdobij:
* Menstruacija (3 do 6 dni).
* Čas pred ovulacijo: zorenje jajčeca, nastanek in izločanje
plodne sluzi (9 do 23 dni).
* Ovulacija: sprostitev jajčne celice, vrhunec plodne sluzi (1 do 3 dni).
* Čas po ovulaciji: neplodna sluz, rahel dvig bazalne telesne
temperature (12 do 16 dni).
Dolžina drugega obdobja (čas pred ovulacijo) je najbolj spremenljiva,
saj na zorenje jajčeca vplivajo številni dejavniki: fizični napori in
stres, bolezni, zdravila. Zato za ugotavljanje ovulacije ne zadostuje
samo štetje dni, pač pa je potrebno poznati tudi sluz. Četrto obdobje
traja vedno od 12 do 16 dni. Če vemo, kdaj je prišlo do ovulacije,
lahko dokaj natančno določimo prihod naslednje menstruacije in skladno
s tem načrtujemo delo, dopust, potovanje ... Hkrati lahko na podlagi
sprememb barve, vonja in količine sluzi prej odkrijemo nastanek
infekcij ali nepravilnosti v delovanju jajčnikov.
Kako se naučimo prepoznavati sluz?
Par, ki se odloči za načrtovanje spočetja na podlagi prepoznavanja
sluzi (ovulacijska ali Billingsova metoda), se mora med učenjem
odpovedati ljubezensko-spolnim odnosom. Semenska tekočina in nožnični
izločki motijo videz sluzi, zaradi česar ženska ne more spoznati
svojega osnovnega vzorca sluzi in njenega spreminjanja med ciklom.
Dekle, ki še nima ljubezensko-spolnih odnosov, lahko s samoopazovanjem
začne kadarkoli.
Sluz najlažje pogledamo takrat, ko gremo na stranišče, saj zadostuje,
da se obrišemo s koščkom toaletnega papirja in ocenimo sluz. Hkrati se
skušamo čez dan večkrat zavedati občutka ob vhodu v nožnico. Svoja
opažanja vsak dan sproti zapisujemo v posebno tabelo.
Vzorci sluzi
* Po menstruaciji: Spodnji del materničnega vratu izloča motno in
lepljivo sluz, ki zapira maternični vrat. Ob vhodu v nožnico zaznamo
le malo (dnevi nespremenjene sluzi) ali pa nič sluzi (suhi dnevi).
Prevladuje občutek suhosti, ki je več dni nespremenjen. To je osnovni
neplodni vzorec sluzi.
* Približevanje vrhuncu plodnosti: Pod vplivom estrogena začne
postajati sluz prehodna za semenčice. Ob vhodu v nožnico se pojavita
občutek vlažnosti in sluz, ki je najprej še gosta, nato pa vedno bolj
redka, prozorna in raztegljiva, podobna jajčnemu beljaku.Lahko je
prozorna, motna ali obarvana s krvjo.
* Vrhunec plodnosti: Najlažje ga prepoznamo, ko je že mimo, saj je
to zadnji dan, ko je sluz še vlaknasta in raztegljiva in ustvarja
občutek spolzkosti. Ni nujno dan z največ sluzi. Ovulacija nastopi v
času najbolj plodne sluzi ali pa do dva dni pozneje.
* Dnevi po vrhuncu plodnosti: Ženska s primerjanjem sluzi v dveh
zaporednih dneh hitro ugotovi, kdaj je bila sluz najbolj plodna. Že
dan po vrhuncu plodnosti pride namreč do izrazite spremembe videza
sluzi in občutka. Ni več spolzkosti in mokrote, sluz je ponovno gosta
in motna ali pa je sploh ni. Tako ostane vse do menstruacije.
BILLINGSOVA OVULACIJSKA METODA
Metoda je dobila ime po avstralskem nevrologu Johnu J. Billingsu, ki
je pred petdesetimi leti – v želji, da bi odpravil pomanjkljivosti
tedaj znanih naravnih metod urejanja spočetja (Knaus-Oginove in
temperaturne) – poskusil odkriti nove pokazatelje ženske plodnosti. Ko
je v literaturi naletel na zapise o plodni sluzi, ki jo izloča
maternični vrat, se je vprašal, ali ne bi bilo mogoče na podlagi te
sluzi določiti čas ovulacije. To domnevo so potrdile ženske, ki so
začele na njegovo pobudo pozorneje opazovati spremembe sluzi med
mesečnim ciklom. Kmalu so do podobne ugotovitve prišli tudi
znanstveniki, ki so preučevali vpliv spolnih hormonov na spremembo
sluzi. Tako velja še danes, da lahko vsaka ženska v vsakem
življenjskem obdobju (tudi med odraščanjem, v času dojenja, ko preneha
jemati kontracepcijske tablete ali ko se približuje meni) že samo na
podlagi opazovanja sluzi ugotovi, kdaj bo nastopila ovulacija.
Ovulacijsko metodo lahko uporabimo za načrtovanje ali preprečitev
spočetja. Če si par želi spočetja, naj ima ljubezensko spolne odnose
tedaj, ko je sluz najbolj plodna, če si spočetja ne želi, pa mora
upoštevati nekaj pravil:
* Ljubezensko spolnih odnosov se je treba vzdržati v času
kakršnekoli krvavitve (ne le mesečne, saj lahko do krvavitve pride
tudi ob ovulaciji), ker zaradi nje sluzi ne moremo opazovati.
Vzdržnost med menstruacijo je nujna tudi zato, ker lahko pri zelo
kratkih ciklih (21 do 25 dni) pride do ovulacije že zadnje dni
krvavitve, če ta traja več kot 6 dni.
* Če se takoj po menstruaciji pojavi osnovni neplodni vzorec sluzi
(suhi dnevi brez sluzi ali gosta, motna in lepljiva sluz, ki je več
dni nespremenjena), se začnejo ZGODNJI NEPLODNI DNEVI. V tem obdobju
se par ravna po pravilu ZGODNJIH DNI, ki dovoljuje ljubezensko spolne
odnose vsak drugi večer. Ta omejitev je postavljena zato, da lahko čez
dan opazujemo sluz in spremljamo občutke ter tako pravi čas zaznamo
spremembe, ki napovedujejo obdobje plodnosti. Če imamo ljubezensko
spolni odnos zjutraj, težje ugotovimo, ali so se morda ponoči pojavili
znaki plodnosti. Opazovanje sluzi je moteno tudi v dnevu po
ljubezensko spolnem odnosu, saj je njen vzorec zaradi semenske
tekočine in nožničnih izločkov precej spremenjen. Kadar se spremeni
občutek ob vhodu v nožnico ali zgradba, videz in količina sluzi, se
moramo za tri dni odpovedati ljubezensko spolnim odnosom, hkrati pa se
še naprej pozorno opazovati. Če se v teh treh dneh znova pojavi
osnovni neplodni vzorec sluzi, se spet ravnamo po pravilu zgodnjih
dni.
* Če se po menstruaciji ali v treh dneh po kakršnikoli spremembi
občutka in sluzi ne pojavi osnovni neplodni vzorec sluzi, se začnejo
MOŽNI PLODNI DNEVI. V tem obdobju je vzdržnost potrebna vse dni, ko je
prisotna plodna sluz (ta je prozorna, vlecljiva, ima videz jajčnega
beljaka, spremljajo jo občutki vlažnosti, naoljenosti in spolzkosti)
in še 3 dni po vrhuncu plodnosti. Prisotnost plodne sluzi, ki ustvari
ugodno okolje za semenčice, je eden najpomembnejših pogojev za
oploditev (spočetje). Plodna sluz namreč semenčice prehranjuje in jim
omogoča zadrževanje v gubah materničnega vratu, od koder odplavajo
naprej tik pred ovulacijo, hkrati pa s filtriranjem semenske tekočine
onemogoča napredovanje okvarjenim semenčicam. Nekatere ženske izločajo
plodno sluz več dni (do sedem), druge pa samo kakšno uro.
* Zjutraj četrtega dne po vrhuncu plodnosti (po treh dneh neplodne
sluzi) se začnejo POZNI NEPLODNI DNEVI, ki trajajo do konca cikla. Par
ima lahko v tem obdobju ljubezensko spolne odnose kadarkoli.
Zgornja pravila kažejo, da Billingsova ovulacijska metoda od parov, ki
si trenutno ne želijo nosečnosti, ne zahteva daljše vzdržnosti.
SIMPTOTERMALNA METODA
Metoda, ki so jo po letu 1950 razvili v nemško govorečih deželah,
temelji na merjenju bazalne telesne temperature, spremljanju znakov
(simptomov) plodnosti in štetju dni. Ženska vpisuje svoja opažanja v
posebno tabelo.
Pri določanju začetka oziroma konca plodnih dni metoda upošteva vsaj 2
dejavnika, zaradi česar je – ob natančnem in pravilnem samoopazovanju
ter upoštevanju pravil – zelo učinkovita.
ZAČETEK PLODNIH DNI določimo na podlagi znakov plodne sluzi (enako kot
pri Billingsovi metodi) in dolžine predhodnih ciklov. Upoštevamo tisti
dejavnik, ki prej napove začetek plodnega obdobja.
Ženska lahko smatra kot neplodne dni v začetku cikla samo, če je imela
v zadnjem ciklu ovulacijo (dvig bazalne telesne temperature).
Določanje dolžine predhodnih ciklov
Pri določanju dolžine predhodnih ciklov moramo za najmanj 12 zadnjih
ciklov poznati dan najzgodnejše 1. zvišane temperature, od katerega
odštejemo 8. Dobljena razlika nam pove, kateri je zadnji neplodni dan
po menstruaciji. Primer: V zadnjih 12 ciklih je bil 15. dan cikla
najzgodnejši dan z zvišano temperaturo. 15 - 8 = 7, torej je 7. dan po
začetku menstruacije zadnji neplodni dan.
Za vse ženske, ki še nimajo izpolnjenih 12 tabel in torej ne
razpolagajo z dovolj podatki o prvi zvišani temperaturi, velja
pravilo, da so neplodne prvih 5 dni cikla, če seveda ne opazijo znakov
plodne sluzi.
KONEC PLODNIH DNI po ovulaciji določimo na podlagi sluzi in merjenja
bazalne telesne temperature. Neplodno obdobje po ovulaciji se začne
zvečer tretjega dne z zvišano temperaturo ali zvečer tretjega dne po
vrhuncu plodne sluzi, pač glede na to, kar od obojega se pokaže
pozneje.
Merjenje bazalne telesne temperature
Preden zjutraj vstanemo, si vsak dan izmerimo telesno temperaturo v
danki, nožnici ali v ustih - najbolje vedno ob istem času, z istim
termometrom in na istem mestu. Merjenje pod pazduho ni primerno, ker
je premalo natančno. Dobljeno temperaturo, natančno do 0,05 ºC, in čas
merjenja takoj vnesemo v tabelo. Ob pravilnem merjenju bomo ob koncu
cikla, v katerem je prišlo do ovulacije, ugotovile, da se je naša
jutranja temparatura gibala na dveh ravneh: v drugi polovici cikla je
bila vsaj za 0,2 ºC višja kot v prvem delu cikla. Dvig bazalne telesne
temperature povzroči progesteron, ki ga po ovulaciji izloča rumeno
telesce. Poleg omenjenega hormona na temperaturo vplivajo še drugi
dejavniki, ki niso neposredno povezani s plodnostjo: neprespana noč,
ponočevanje, pitje alkohola, potovanje, bolezen, stres, poznejše
merjenje temperature ... Zato te motnje oziroma posebnosti zabeležimo
v tabeli, zvišane temperature, ki jih lahko pripišemo omenjenim
dejavnikom, pa damo v oklepaj in jih ne upoštevamo.
Raziskave so pokazale, da se temperatura zviša dan pred ovulacijo ali
najpozneje dva dni po njej. O dvigu bazalne telesne temperature
govorimo takrat, kadar so vse vrednosti zadnjih treh meritev višje od
vrednosti prejšnjih šestih meritev. Pri tem mora vrednost zadnje izmed
treh meritev, pri katerih je bila ugotovljena zvišana temperatura, za
najmanj 0,2 ºC presegati vrednost najvišje izmed šestih meritev z
nižjo temperaturo. Temperatura ostane povišana vse do začetka
menstruacije, njen padec pa navadno pomeni, da bomo tisti dan dobile
menstruacijo. Če je temperatura povišana že več kot 18 dni in če
menstruacija še ni nastopila, je zelo verjetno prišlo do zanositve.
Merjenje temperature nam torej ne more vnaprej napovedati ovulacije,
lahko pa nam pomaga ugotoviti, ali je do nje prišlo.
Preiskovanje materničnega vratu
To preiskovanje ni nujno potrebno, je pa lahko dopolnilo in kontrola
drugih opazovanj. Tudi maternični vrat je podvržen ritmičnim
spremembam. Po menstruaciji je zaprt, trd kot konica nosu ter sega
nizko v nožnico in ga je s prsti razmeroma lahko otipati. Ko se
približuje ovulacija, postane mehak kot ušesna mečica, rahlo odprt in
leži višje v nožnici, tako da ga s prsti težje dosežemo. Po ovulaciji
je spet tak, kakršen je bil po menstruaciji. Preiskovanje materničnega
vratu, pri katerem je treba zelo paziti na higieno, postane pomembno
tedaj, ko je spremljanje sluzi zaradi različnih dejavnikov moteno.
Spremembe v dojkah in bolečine v spodnjem delu trebuha
Pod vplivom progesterona postanejo dojke polnejše, težje in včasih
tudi občutljivejše, vendar se te spremembe ne pojavljajo tako pogosto
in redno, da bi jih lahko uporabili za določanje neplodnega obdobja po
ovulaciji. Spremembe v dojkah so nam tako le v oporo pri pravilnem
prepoznavanju in vrednotenju drugih znakov plodnosti oziroma
neplodnosti.
Tudi bolečina v spodnjem delu trebuha je eden od znakov plodnega
obdobja, vendar se ne pojavlja redno. Včasih bolečino dobro čutimo,
drugič pa je sploh ne zaznamo, čeprav pride do ovulacije.
Tabela, v katero vpisujemo vsa opažanja po simptotermalni metodi, je
iz knjige Naravno in zanesljivo, Mohorjeva družba, 1998.
Pri simptotermalni metodi vpisujemo v tabelo poleg temperature še
občutek ob vhodu v nožnico, videz in otip sluzi, lego, odprtost in
čvrstost materničnega vratu ter bolečine v trebuhu in občutke v
dojkah.
Cikel pa se od ženske do ženske razlikuje. Tudi opisani znaki so
posplošeni in se razlikujejo v intenziteti izražanja. Tudi pri isti
ženski so v različnih življenjskih obdobjih lahko različni. Poznavanje
lastne plodnosti zahteva vsakodnevno opzovanje in beleženje znakov.
Pravilna interpretacija lastnih ugotovitev je možna z dobrim
teoretičnim znanjem in svetovanjem usposobljenega učitelja.
|
|
|
|