IZVIRNO SPOROČILO: špelin@

IZVIRNO SPOROČILO: janaana
Sama te vloge mame ne odvračam, se pa bojim, da nebi znala. Konec koncev sem še študentka in bi mi vzelo ogromno časa, je pa vsekakor otrok na prvem mestu. S fantom sva se že večkrat o tem pogovorila in mi je hvaležen, da sem pripravljena ostati z njim kljub temu. Punca, ki je noseča je namreč precej nerazgledana in še tipično najstniška, želi se zabavati. Tako se je po eni od zabav ''po nesreči'' zgodil tudi tale otrok. Fantu smo zdaj vsi pripravljeni pomagati, tako moja, kot njegova družina. Bomo pač stopili skupaj. Ne vem pa, ali je otroka že od začetka boljše vzgajati tako, da jasno ve, da pač nisem mama. Saj enkrat bo tako ali tako dojel, čeprav verjetno zanj ni pomembno, kdo opravlja to vlogo.

Očitno je tak tudi tvoj fant (otroka si punca po nesreči ni naredila sama), zato bi jo na tvojem mestu po krepkem premisleku in pogovoru s prijatelji, ki bi mi "nastavili ogledalo", da bi lažje presodila situacijo, verjetno ucvrla, čeprav bi se mi zraven lomilo srce. Ampak moraš imeti v prvi vrsti rada samo sebe.

IZVIRNO SPOROČILO: janaana

Pozdravljeni!

Sem 19-letno dekle, ki je pred pol leta spoznalo krasnega fanta. Razumeva se in imava zelo iskreno zvezo, stvar pa je v tem, da njegova bivša punca z njim pričakuje otroka. Ona si otroka ne želi in je hotela splaviti, pa jo je moj fant prepričal, da naj tega ne stori zato sta se dogovorila, da bo za otroka skrbel on, saj se ona odreka skrbništvu. Stvar je v tem, da sama ne vem kaj naj si mislim o položaju, v katerem sem. Otrok bo zagotovo velika obveznost in finančno breme in fantu želim stati ob strani, ne vem pa, kako se bo zaradi tega spremenil najin odnos. Manj bo brezskrbnosti in zgolj ''sprehodov'' in poletnih avantur, saj bo tu vedno nekdo, ki bo moral z nama. Bojim se, da bi se zato preveč odtujila ali pa, da me otrok ne bo sprejel. Zanima me ali ima katera od vas tudi podobnoizkušnjo in kako ste se s tem soočale? Kaj mi svetujete v obnašanju do otroka? Ali naj igram ''nadomestno mamo'' ali naj igram sgolj prijateljico? Za vsak nasvet vam bom zelo hvaležna.

Lep pozdrav

Jana

IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*

Birdkiller? Kaj imaš pa ti proti tičem?

IZVIRNO SPOROČILO: Paštetka

Tam od 19. leta nekje je zelo pomembno kako se bo človek odločal. Pri teh letih so eni najpomembnejših korakov v življenju.

IZVIRNO SPOROČILO: gita10

jaz si na tvojem mestu nebi komplicirala življenja, ki s časoma itak postane preveč zakomplicirano. Jaz sem prepričana, da bi pri 19 zbežala iz te veze.
To ni tvoj problem- mogoče je sedaj potem ko boš pa vse zamudila bo pa mogoče prava mama prišla k sebi in lahko ti ostaneš sama brez mladosti in brez vsega ( mogoče zaradi tega še faksa ne dokončaš).Po moje je edini problem, ki naj  ga ima 19 letnica je ta kako dokončati študij in kaj se dogaja med vikendi.  

IZVIRNO SPOROČILO: Teya*D.

IZVIRNO SPOROČILO: gita10

jaz si na tvojem mestu nebi komplicirala življenja, ki s časoma itak postane preveč zakomplicirano. Jaz sem prepričana, da bi pri 19 zbežala iz te veze.
To ni tvoj problem- mogoče je sedaj potem ko boš pa vse zamudila bo pa mogoče prava mama prišla k sebi in lahko ti ostaneš sama brez mladosti in brez vsega ( mogoče zaradi tega še faksa ne dokončaš).Po moje je edini problem, ki naj  ga ima 19 letnica je ta kako dokončati študij in kaj se dogaja med vikendi.  

Vse lepo in prav....Vendar mislim da nismo vsi takšni. Jaz imam danes pri svojih 22-letih 2 otroka. Ni mi žal in nikoli nisem niti razmišljala da bi mi bilo. Prav nasprotno, vse bi ponovila še enkrat.  Nekateri pač znamo pri 19-letih sprejeti marsikatero veliko odgovornost in smo pri teh letih zreli bolj kot ena 30-letnica, ki prvič rodi ( nimam namena, da bi žalila ali karkoli ), ker vem za marsikateri primer, ko so starejše mamice nerodne in sploh ne vedo kako se poprijeti z nekatrimi stvarmi kar se novorojenca tiče. Zame ni bil 'life' to, da greš ven, se ga napiješ in se zjutraj zbudiš, po možnosti z zbrisanim spominom... Urnik imamo tak, da imam čas tudi sama zase... Pride kak vikend, ko se gre ven s prijateljicami, popoldnevi so tudi zapolnjeni s sprehodi in kakšno pijačko.... Pri tem pa otroci ne trpijo in niso za nič prikrajšani.
Kar se pa tiče te mamice, ki bo rodila in otroka pustila.... Tu se strinjam z ostalimi, ker ne verjamem, da bi ga kar tako dala od sebe, zame je bilo rojstvo nekaj najlepšega na svetu.

Janaana odločit se seveda moraš sama. Imeti svojega otroka in imeti otroka po partnerjevi strani, bi rekla da je razlika. Vendar imajo ta majhna bitjeca nekaj v sebi in na sebi, da te v celoti prevzamejo.
Skrb za otroka je po svoje težka in naporna, po drugi strani ko pa vidiš kako raste, ko se vsak dan nekaj nauči ti je poplačano.
Neprespane noči, hranjenje, previjanje, tudi ko je otrok bolan moraš bit ob njem... Vse to je del tega.
Vseeno pa lahko vse mamice verjetno potrdijo, da je otrok najdragocenejši biser v življenju.

IZVIRNO SPOROČILO: Paštetka

IZVIRNO SPOROČILO: Teya*D.

IZVIRNO SPOROČILO: gita10

jaz si na tvojem mestu nebi komplicirala življenja, ki s časoma itak postane preveč zakomplicirano. Jaz sem prepričana, da bi pri 19 zbežala iz te veze.
To ni tvoj problem- mogoče je sedaj potem ko boš pa vse zamudila bo pa mogoče prava mama prišla k sebi in lahko ti ostaneš sama brez mladosti in brez vsega ( mogoče zaradi tega še faksa ne dokončaš).Po moje je edini problem, ki naj  ga ima 19 letnica je ta kako dokončati študij in kaj se dogaja med vikendi.  

Vse lepo in prav....Vendar mislim da nismo vsi takšni. Jaz imam danes pri svojih 22-letih 2 otroka. Ni mi žal in nikoli nisem niti razmišljala da bi mi bilo. Prav nasprotno, vse bi ponovila še enkrat.  Nekateri pač znamo pri 19-letih sprejeti marsikatero veliko odgovornost in smo pri teh letih zreli bolj kot ena 30-letnica, ki prvič rodi ( nimam namena, da bi žalila ali karkoli ), ker vem za marsikateri primer, ko so starejše mamice nerodne in sploh ne vedo kako se poprijeti z nekatrimi stvarmi kar se novorojenca tiče. Zame ni bil 'life' to, da greš ven, se ga napiješ in se zjutraj zbudiš, po možnosti z zbrisanim spominom... Urnik imamo tak, da imam čas tudi sama zase... Pride kak vikend, ko se gre ven s prijateljicami, popoldnevi so tudi zapolnjeni s sprehodi in kakšno pijačko.... Pri tem pa otroci ne trpijo in niso za nič prikrajšani.
Kar se pa tiče te mamice, ki bo rodila in otroka pustila.... Tu se strinjam z ostalimi, ker ne verjamem, da bi ga kar tako dala od sebe, zame je bilo rojstvo nekaj najlepšega na svetu.

Janaana odločit se seveda moraš sama. Imeti svojega otroka in imeti otroka po partnerjevi strani, bi rekla da je razlika. Vendar imajo ta majhna bitjeca nekaj v sebi in na sebi, da te v celoti prevzamejo.
Skrb za otroka je po svoje težka in naporna, po drugi strani ko pa vidiš kako raste, ko se vsak dan nekaj nauči ti je poplačano.
Neprespane noči, hranjenje, previjanje, tudi ko je otrok bolan moraš bit ob njem... Vse to je del tega.
Vseeno pa lahko vse mamice verjetno potrdijo, da je otrok najdragocenejši biser v življenju.

Teja tukaj ni govora o odgovornosti 19-letnice  ali 30 letnice. Sploh ni govora o odgovornosti. NIkjer ni rečeno, da 19-letnica ne bi mogla biti dobra mama ali sabša od 30 - letnice.

Glede na fiziologija telesa je biti najprimerneje mama nekje od 18-23. leta, ker fizično lažje vse skupaj prenaša telo.

Če pa gledaš s socialnega vidika, pa verjami, da je dosti lažje, če se v mladosti znoriš, nekje do 26. leta delaš na sebi, se izopolnjuješ, slediš svojim ciljem v življenju, si pripravljaš posteljo, uživaš, da boš lahko potem čim lažje spal tekom življenja. 

Pa ne zdaj spet razlagati kako lahko nekdo uživa tudi z dvema otrokoma pri 22. letih. Verjamem, da lahko, ampak vsi nimajo postlano že pri 22. letih. Tudi jaz bi lahko komot imela pri 19. letu otroka. Ampak, če zdaj pomislim nazaj, si rečem hvala bogu, da ga še nisem imela, da sem lahko marsikaj prej dala skoz in ustvarila kar pač sem. Ja, res, je da otrok rabi ljubezen, ampak iz same ljubezni se ne da živeti. Kdor v to verjame se prekleto moti.