Pikabu
|
Lamba, čim dlje stran, samo ne dajaj je tja. Močno odsvetujem. Ubogi animatorji, ki se bodo morali zagovarjati pred takimi starši. Drugače pa: sama sem bila vrtso let animatorka na oratoriju, zdaj pomagam, kolikor je v moji moči, ravno sedaj sem konačala priprave za igre, ki jih bom letos jaz vodila. Dan na oratoriju zgleda tako: zjutraj je zbiranje, molitev, dvig zastave. Potem sledi zgodba, navadno jo animatorji predstavijo z igro, mi bomo letos imeli lutke. Potem sledi pogovor o zgodbi. Mi rečemo temu kateheza, v bistvu pa pomeni, da otroci iz tega dobijo neko rdečo nit tistega dneva, za kaj se še posebej trudijo, na kaj bodo posebno pozorni. To je kratko, vse skupaj traja največ eno uro, ampak običajo manj. Potem sledi delo po skupnah, delavnice, karkoli so si animatorji pač zamislili. In to se dela do kosila. Po kosilu je malo časa za proste igre, vendar pod nadzorom animatorjev, potem pa sledi velika igra. To so lahko vodne igre, olimpijske igre in še marsikaj. V knjigi, po kateri delamo je veliko predlogov, kaj vse se lahko igramo, bistvo te igre pa je, da je iz večih delov in traja vsaj dve uri. Ko se igra konča, je molitev, spust zastave in slovo. Ena dan se gre običajno na izlet, sicer se pa vse dogaja na istem mestu. Zadeva je cerkvena, vodi jo pa načeloma ne župnik. Odvisno, kako usposbljene animatorje imajo. Pri nas župnik pride za pet minut pogledat ali pa na kosilo, sicer ga pa ni. Pa na izletu ima mašo, to je pa vse. Kjer animatorji niso tako izkušeni, župnik vodi animatorje, je koordinator med njimi, s samimi otroci pa dela malo, to delajo animatorji. Za ceno gledamo, da postavimo čim nižjo, se pa iz tega krije kosilo in vsi materialni stroški, ki jih ni malo. Mi celo plačamo najemnino, ker v župnišču nimamo dovolj prostora. Otroci so vedno zelo zadovoljni in radi prihajajo, res so maksimalno zaposleni in res kvalitetno preživijo čas. Letos bomo pa v zgodbi spremljali življenje sv. Frančiška. Kakorkoli, premisli. Zgoraj sem bolj z zlobo napisala. Če jo boš dala, boš pač določene stvari morala sprejeti, kar se vere tiče. Nihče je ne bo zaničeval ali kakorkoli šikiniral, ker ne bo znala zraven molit, smo odprti in z veseljem sprejmemo vse otroke. Sicer pa to niso te klasičen molitve. Vsaj pri nas vedno molitev oblikujemo drugače, da otroci povedo prošnje, zahvale, ni tistih molitvenih obrazcev. Pred kosilom je v obliki pesmi, več načinov imamo, kako "zabavno" molimo pred kosilom. Nihče je z vero ne bo posiljeval, bistvo oratorija je igra. Ti pa polagam na srce, če ji boš dovolila, zaupaj animatorjem.
_____________________________
Ema (13. 9. 2004) Maks (27. 9. 2006) Katja (11. 4. 2010) Luka (13. 6. 2014)
|