Mesečnica
|
IZVIRNO SPOROČILO: Ayo Sem pa tudi pozabila napisat, da bomo cez 2 meseca dobili se enega in prepricana sem, da moj sinko kljub svojim 17 mesecem se kako razume, da se nekaj dogaja... Tako da mislim, da je vzrok njegovemu vedenju lahko pripisati tudi temu dejstvu. Ja, otroci vedo, da se nekaj dogaja, pa če tudi so še tako majhni. Med našima fantkoma je 16 mesecev razlike, tako da starejšemu nisem mogla razložiti, da bo dobil bratca, smo ga pa tudi zaradi dejstva, da bo ob porodu 3 ali več dni brez mene, navajali na to, da je prespal pri babici. Potem se je zgodilo, da mi je voda odtekla dva tedna pred rokom, zvečer, ko je mali že spal, moja mami ga je prišla čuvat, midva sva odhitela v porodnišnico. Rodila sem šele zjutraj, tako da sem v porodnišnici preživela 4 dni in 4 noči. Mali se je tako nenapovedano znašel v situaciji, ko me ni bilo. Dejansko ni bil videti prizadet, z babico sta se zabavala, potem je prišel očka, mene pa pač ni bilo. Sem bila pa zelo žalostna (še dodatno zaradi vpliva vseh hormonov), ko je mali z očkom 2. dan po porodu (torej po dveh nočeh brez mene) prišel na obisk v porodnišnico in me je totalno ignoriral - kot da me ni. Bratca je samo na hitro pogledal (tako mimogrede, ko je gledal po sobi), potem pa je šel zabavat obiskovalce mamice v sosednji postelji. Ves čas obiska se je obnašal, kot da mu nisem čisto nič pomembna. Prve tri noči, ko sem bila v porodnišnici, je mali prespal doma, skupaj z možem, zadnjo noč, ko sem bila v porodnišnici, in prvo noč, ko sva z dojenčkom prišla domov, pa je bil pri starih starših. Ko sta ga pripeljala, me je spet ignoriral . Kar precej časa je potreboval, da je prišel do mene in se pustil malo pocrkljati . No, naslednji dan je bilo pa hudo. Doživeli smo prvi izpad, ko se je metal po tleh, ker sem dojila malega (mož je samo skočil v trgovino) in se mu nisem mogla posvetiti v tistem trenutku, ko je to želel. Z izpadom je vznemiril še bratca, da se je nehal dojiti in ga nisem nikakor mogla pomiriti ... Skratka, obup . Ampak to je bil višek, najhujši izpad, potem je bilo pa z vsakim dnem boljše, po enem mesecu se nam je že zdelo, da se niti ne spomni več tega, da je bil nekoč sam, brez bratca .
|