5ra_28
|
IZVIRNO SPOROČILO: A648 počutim se tako osamljeno, nezaželjeno, hladno brez vsega življenja...prej mi je vsaj sin dal maleček volje do česa sedaj pa še tega ni več...od vedno sovražim samoto in sedaj sem čisto čisto sama.. lahklo sam ko moje kolegice so vse v šolah, pa delajo , pa majo svoje živlenje...nikoli nisem bla sama, hodila bilo kam sama in nevem kako je to ko moreš it sam tečt, rolat... rada bi bila nekaj dni brez njega da vidimm sa ma pri sebi kaj in kako samo nevidim rešitve. Zakja ti otrok več ne daje veselja? Kolegice imajo svoje življenje??? A ti ga nimaš?? Tako kot si napisala...z dojenčkom, pa vse doma tip top...tako pa je od zunaj videti 'tvoje/vaše' življenje'. Torej nekaterim idealno, tebi brez izhoda. Drugi vidijo vedno le fasado življenja, znotraj sten pa so kregarija, odtujenost parnterja in vse ostalo. Napisala si, da bi rada bila nekaj dni brez njega...saj v bistvu se ne bi nil spremenilo, ali?? Sama postoriš vse za dom, otroka in za sebe, potem pa bi samo za sebe in otroka, torej bi bilo dela manj. Pa tudi njegove pozornosti in hvaležnsoti ne bi mogla pogrešati, ker je že zdaj ni. Tudi jaz imam 6mesečnega sončka in novo stanovanje (novogradnjo in lepo moderno opremljeno) in imava oba rada, da je pospravljeno in lepo. Ampak vsak dan si rečem, delo počaka, otrok pa raste s svetlono hitrostjo. In gospodinjim le, ko otrok spi. Z otrokom grem dopoldan na sprehod, sama z njim, z vozičkom rolam, sama z njim...pa sem raje z njim, kot pa s kolegicami na kavi, otrok pa v vozičku sam čeblja, jaz pa zamujam njegove prve besede. Saj tudi poklepetam in imam obiske. Pa moj pride vsak dan po službi direkt domov, ne hodi po službi na pijačo, ne hodi ob večerih ven, vsepovsod hoče da gremo skupaj. Ampak ob sobotah pa ima nogomet, pa gre že popoldan, pa pride sredi noči, ker je po nogometu pač družba in je zunaj. Pa veš kaj, naj bo! Otrok gre spat okrog 19:30, jaz pa si vzamem čas za SEBE!!! Sem 2 uri lahko v kopalnici, pa daljinec je samo moj , pa milijon stvari imam v glavi, kaj vse lahko počnem. Ne bi pa takoj šla na svoje, bi najprej probala rešit, kar se da. Naredi stvari le za sebe in otroka, če on naredi samo sebi sendvič. Če si ti lačna zvečer, še naj ima on umazana in zmučkana oblačila. Mogoče mu bo potem do pogovora.
_____________________________
Končno smo trije:)
|