|
RE: velike družine, supermame 14.5.2009 10:14:11
|
|
|
|
ronja
|
tri otroke met, pa ni zdej en bav bav in nadrealistična drama. hehe, nekaj takega sem hotela napisat, pa si me prehitel. Sicer (še) ne spadamo pod velike družine (imava 2 otroka - zaenkrat, obe planirani, res pa ni bilo treba čakat ), ampak navsezadnje je to (zaenkrat) enako kot emma ali pa babysurprise . Tako da - očitno je ni tako strgo, kdo lahko piše . Sicer lahko dobiš kak dober nasvet tudi od mame z 1 otrokom, če mene vprašaš. Sicer sploh nisem vedela, da je 3 že veliko... Mi smo bili 3je, zame je to normalno stanje . Jaz bi mela 4, včasih sem govorila 5 (3 svoje + 2 posvojena, da bi dala komu dom, ki ga rabi, ampak sem ugotovila da bi kvečjemu vzela otroka nekomu, ki ga rabi, ker ne moreš dobit otroka, ki res rabi dom kar tako enostavno... torej naj jih rajši dobijo tisti, ki ne morejo imet svojih). Otroci se mi sploh ne zdijo problem, meni grejo edino na živce, mam pač bolj slabe izkušnje, kar se tega tiče... Mislim, da bi za otroke že nekak zaslužila, toliko se pa že znajdeva. Fajn je, če ti ni treba vseh cotk kupovat, ampak to že pri 1 prav pride - no, potem jih pa itak že imaš in samo še malo osvežuješ garderobo . Se pa da stvari poenostavit: kar se tiče pokanja cotk, recimo: jaz imam za obe rezervne obleke ves čas v avtu, - vse je lepo zapakirano v nepremočljivi prozorni torbici na zadrgo, da se vidi, kaj je not in je enostavno ven vzet, prav tako plenice, kremo, podlogo... In ti ni treba vsakič posebej pokat in če se kje zgodi "smola", se pač preoblečemo, pa je. Prav tako imam v avtu sling in kahlico. Isto v vozičku (ja, pač naredim več slingov in kupim 2 kahli zraven). V avtu in v vozičku imam tudi en lunchbox s slinčkom, žličko, energetsko ploščico in enim frutkom za vsak slučaj. zelo redko kaj od tega rabimo, ampak je pa fajn, da vem, da karkoli se zgodi, bo za prvo silo poskrbljeno. Sicer velike družine velikokrat funkcionirajo tako, da starejši otroci pazijo mlajše... Tudi če ne pazijo en na drugega, se otroci znajo včasih zamotit med sabo - že mojidve, pa sta še čisto mali. Kar je neprecenljivo, če moraš na wc . Sama zaenkrat še nisem zmanjšala "komliciranja" - že pri Ronji nisem veliko komplicirala za moje pojme, ampak kar se mi je zdelo pomembno takrat, se mi danes tudi (saj še ni niti 2 leti stara - kako naj bi se toliko spremenila v tem času ) - tudi Lejli prekuhavam žličke za AD3 kapljice, gosto hrano bom enako uvajala, pazim na iste stvari,... Tak da pri meni ne velja tisto: "boš že videla pri drugem...", celo dude nima (prva jo je imela - pač vsakič probamo, če bi šlo brez- tokrat pač je šlo). Jaz bom dve vozila s kolesom - če jih bo več, bosta dve v prikolici in do dva na sedežih - sicer bo pa mogoče takrat že kakšen sam vozil kolo . Skopamo se komot same, edino spat dat obe hkrati je pa poseben podvig - ampak se bom že morala naučit, lepi dnevi se bližajo in terenov bo več in več... ne mislim pa met več otrok kot jih lahko sfolgam, v vseh pogledih: finančno bi jim rada nudila tudi kaj nadstandarda, vsaj kako glasbeno šolo ali šport ali kaj podobnega - ne bojo si mogli zmislit ravno česarkoli, ampak vsaj kaj pa. tudi bi se rada vsem posvečala, ne non stop, ampak tudi ne bi jih rada samo postavila nekam (pred tv ali računalnik), pa naj se zamotijo... meni z 2 mini zaenkrat ni težko, če smo vsi zdravi - če nismo, je pa malo kriza . Nikoli nisem želela nobene pomoči in tudi taprvo sem komot sama zrihtala (takrat je mel lubi precej službenih potovanj- v prvih 3 mesecih ga 1 mesec skupno ni bilo), pa ni bil problem.
|
|
|