ronja
|
Tudi jaz večkrat opažam, da je moje razpoloženje večkrat odvisno od tega, kako se on počuti, No, to je logično - taki smo vsi! Nobenemu ni vseeno, kako se partner počuti in težko se sprostiš in uživaš življenje do zadnje sekunde, če je tvoj partner čemeren. Temu se reče empatija in s tem ni nič narobe - pač mu poizkušaš pomagat, da bi se počutil bolje, pa je. Meni bi bilo hudo tudi zaradi mene same, če bi lubi šel, bila bi grozno žalostna, 100%, ampak to je po moje tudi dokaj normalno, če imaš nekoga res rad. Ne bi me pa to zrušilo, da bi padla v kako depresijo, po moje (nikoli se ne ve, ampak mislim, da ne bi). To, da vse vzameš za slabo, pa ni najbolj fajn, se pa da odučit. Zavestno v vsaki izjavi poizkusi najt, kako bi lahko pomenila nekaj dobrega - in ko se navadiš, pride samo od sebe, boš videla! On bi rad močno žensko - to se fajn sliši, imajo/mo pa tudi take svoje slabe lastnosti: precej bolj dikret povejo/mo, kaj si mislimo in oni morajo s tem folgat. Če si preveč močna in neodvisna, se on počuti nekoristnega in nezaželenega, saj tako lahko vse brez njega še boljše... Kar spet ni fajn. Eno ravnotežje je treba najt - vsak moški in vsaka ženska ga ima drugje in potem par skupaj najde nek kompromis... Glede na to, da bi si oba želela, da bi bila ti bolj samozavestna in samostojna, pa zadeva ni tako zapletena. Povej mu, da bi se iskreno rada spremenila, ker ti on lahko pri tem zelo pomaga, če te večkrat pohvali. Za krepitev samozavesti so najboljše zdravilo komplimenti. In kadarkoli ti reče nekaj, kar bi lahko bilo kompliment (čeprav se tebi na prvo uho ne bo tako slišalo), se nikoli ne norčuj in ne poizkušaj zmanjševati pomena povedanemu, ne presliši, kaj je rekel, ne delaj se, da nisi slišala, niti pod razno ga ne obtoži, da se norčuje iz tebe, ali kaj podobnega in čeprav ti bo grozno nerodno, se nasmehni in reči hvala. Tako ti bo on še rajši dal kompliment in sčasoma mu boš začela verjeti, da očitno že nisi tako zanič, če te pa skoz hvali. Kadar ti mora povedat nekaj, česar ne bi rada slišala, naj to nekoliko zavije v celofan: namesto da ti reče, tega pa nisi dobro skuhala, recimo, ti reče: tole bi pa lahko še malo bolj solila. Ali pa se poheca, če te je soseda klicala, ko si pekla pečenko, da je tako fajn zapečena. Ti pa tega ne vzemi kot kritiko ampak kot napotek, kaj bi bilo dobro popravit. Navsezadnje se še noben zakon ni razšel zaradi premalo slane juhe ali zažgane pečenke (ne vem, zakaj te na splošno kritizira, ampak tudi ta tvoja lastnost mu očitno ne gre tako na jetra, da bi zato kar šel - reci si to, kadar ti pač pove nekaj, kar te boli). Samozavest se da dvignit - garantiram iz lastnih in lubijevih izkušenj - midva sva bila oba bolj na min., ko sva začela, zdaj sva pa že kar lepo samozavestna - na kakšnem področju bolj, na drugem manj, ampak vseeno - na splošno kar ok. Se da, samo je treba bit nežen, pa vztrajen.
|