samozavest (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

metaa -> samozavest (30.4.2009 10:51:40)

Pozdravljene. Moja samozavest je že od nekdaj malo manjša, po zadnjih mesecih, ko imava s partnerjem  krizo, pa je na minimumu. Rešujeva zadevo, on bi rad predvsem videl, da sem samozavestna močna ženska, ki stojim na lastnih nogah (ne mislim finančno, to sem) , kar pomeni, da me nobena stvar ne more sesuti, jaz sem pa precej labilna, pretirano čustvena in ker trepetam za zvezo, je vse skupaj še slabše… S tem bi se mi zamajalo vse v kar sem verjela (imava tudi dva otroka). Tudi jaz večkrat opažam, da je moje razpoloženje večkrat odvisno od tega, kako se on počuti, vse kar izreče tudi vzamem za slabo… velikokrat se (nehote) postavim v vlogo žrtve.  Kakšen  nasvet, kje naj začnem, kako naj se okrepim, kako naj bom sama sebi zadostna, da bom bolj sposobna za življenje , da bo to pomagalo meni in morda tudi njemu, da bo laže ostal z mano… Hvala.



gita10 -> RE: samozavest (30.4.2009 12:08:21)

Glej za mene vsi pravijo, da sem egoistična in sebična. Ampak nisem nič od tega, je pa res da prvo poskrbimo zase ( ne mislim tu svojega otroka - ki je vsekakor prvi ) ampak verjamem v sebe. Zato moje samozavesti skoraj nihče ne more zrušiti.
Se spomniš pesmi od Whitney Houston  Greatest love of all  ta stavek naj ti vedno odmeva  v ušesih - Ko znaš ljubiti sebe si dosegel največjo ljubezen ( nekaj takega ). rekla si, da si finančno neodvisna, imaš dva otroka naj ti bo to dovolj- moški, če pa bo zraven bo - če ga pa ne bo ga pa ne bo, en problem manj v življenju.  
Tudi oni se začnejo do takšne ženske drugače vesti. Ne bom rekla, da mi bilo fajn če bo šel vendar mi bo teško samo zaradi otroka zaradi mene same ne- jaz lahko živim tudi sama. To je moja filozofija in nisem kar se sebe tiče nikoli na tleh.





t5t6 -> RE: samozavest (30.4.2009 13:34:32)

Mogoče preberi kakšno knjigo na to temo. Dosti je že to, da se zavedaš svojih občutkov in da delaš na sebi. Samozavest tudi zelo zvišuje šport, po eni uri telovadbe veš, da si naredila nekaj zase, počutiš se v boljši formi in posledično bolj samozavestna. Mogoče naredi vsake toliko nekaj kar še nikoli nisi, tudi to ti bo zvišalo samozavest, ker boš videla, da zmoreš. Jaz v svojem odnosu še niti enkrat nisem pomislila, da bi me mož zapustil, pa tudi, če bi me saj bi bilo slabše za njega. Glede na to, da delaš in si finančno neodvisna se nimaš česa bati. Mož je s tabo ker te ljubi, če te nebi in bi te zapustil bi bilo to samo boljše zate, ker ob sebi ne rabiš osebe, ki te ne ljub. Hočem ti povedat, da k sebi ne moreš privezat parnerja s strahom ampak samo z ljubeznijo. Poskušaj si zadeve tako razložiti predvsem se zavedaj, da negativne misli vedno pritegnejo negativna dejanja, zato misli pozitivo in vse bo ok. Z misli pozitivno čisto konkretno pomeni, da si neprestano govoriš pozitivne afirmacije, ki ti bodo počasi zlezle pod kožo npr. imam moža, ki ga ljubim in on ljubi mene, počutim se super, imam zlatega otroka ... Srečno  



Anonimen -> RE: samozavest (30.4.2009 13:44:14)

ja, knjigo. Umetnost egoizma si preberi.



TomTaylor -> RE: samozavest (30.4.2009 13:45:24)

Težko je zdaj v eni sapi povedat, ker "recept" ni enostaven. Lahko si na internetu poiščeš informacije o pomanjkanju samozavesti, lahko si v knjižnici izposodiš literaturo, lahko se vključiš v razne skupine, celo k psihiatra lahko obiščeš ali pa psihologa s katerim bosta najprej odkrila vzroke za tvojo nesamozavest, potem pa boš počasi začela graditi in delati na sebi. Je pa to dolg proces in lahko minejo leta trdega dela na sebi.



darja72 -> RE: samozavest (30.4.2009 13:57:11)

Menim, da si pretirano odvisna od moža. V vseh pogledih.
In slabo je, da je tvoja sreča odvisna od drugih. Pa četudi je to partner.
Tudi njega na nek način razumem, ker je verjetno naporno vsakodnevno ubadati se s tvojo nesamozavestjo.
Vzemi se malo v roke. Za začetek mogoče premisli, kdaj si zadnjič naredila kako stvar prvič. Torej na delo: športat, migat, brat, vrtnarit, klepetat s frendicami, jadrat ali smučat z družbo, kolesarit...izbire kolikor hočeš.
Veliko sreče.



kajajaka -> RE: samozavest (30.4.2009 18:20:08)

IZVIRNO SPOROČILO: metaa

Pozdravljene. Moja samozavest je že od nekdaj malo manjša, po zadnjih mesecih, ko imava s partnerjem  krizo, pa je na minimumu. Rešujeva zadevo, on bi rad predvsem videl, da sem samozavestna močna ženska, ki stojim na lastnih nogah (ne mislim finančno, to sem) , kar pomeni, da me nobena stvar ne more sesuti, jaz sem pa precej labilna, pretirano čustvena in ker trepetam za zvezo, je vse skupaj še slabše… S tem bi se mi zamajalo vse v kar sem verjela (imava tudi dva otroka). Tudi jaz večkrat opažam, da je moje razpoloženje večkrat odvisno od tega, kako se on počuti, vse kar izreče tudi vzamem za slabo… velikokrat se (nehote) postavim v vlogo žrtve.  Kakšen  nasvet, kje naj začnem, kako naj se okrepim, kako naj bom sama sebi zadostna, da bom bolj sposobna za življenje , da bo to pomagalo meni in morda tudi njemu, da bo laže ostal z mano… Hvala.


Evo, že delaš napake... Sedaj bi bila rada močna, da bi on ostal s tabo... Če mene vprašaš, si odvisna od njega. Od straha, da bi šel, se mu popolnoma podrejaš in nimaš lastne hrbtenice in ravno to ga žene stran od tebe...
 
Sem bila v mladih letih v podobni situaciji. Rešila sem jo na način, da sva šla narazen in sem leto dni živela po načelu "zase, vase, nase". Torej sebe sem postavila na prvo mesto[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image], nihče drug mi ni bil pomemben, vase-privoščila sem si kar sem želela (hrana, pijača) in začudo se nisem zredila[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]) in "nase"- kolikor so mi le finance dopuščale, sem si privoščila masaže, solarij, savno, dobre cujnice in čeveljce.
In v letu dni postala drug človek psihično in fizično.
Potem sem spoznala sedanjega (skupaj sva 9 let) in povem ti, najina zveza je popolnoma drugačna. VEDNO povem svoje mnenje, NE PODREJAM SE, ampak iščem kompromise. In ravo zaradi tega me partner tudi spoštuje. Prejšnji me ni- saj ni imel kaj- bila sem senca, ki mu je sledila, ker sem s bala kako bi brez njega (danes se ob tem zgrozim).
No, jaz sem pač ekstrem in sem zvezo prekinila, da sem zaplavala na površje, morda tebi uspe s partnerjem rešiti zadevo. Že zaradi otrok.
Poskusi malo po načelu "zase, vase, nase". Naj on popazi otroke, ti pa si privošči razvajanje.
ŽELIM TI, DA BI VAMA USPELO!



ronja -> RE: samozavest (30.4.2009 19:16:17)

Tudi jaz večkrat opažam, da je moje razpoloženje večkrat odvisno od tega, kako se on počuti,

No, to je logično - taki smo vsi! Nobenemu ni vseeno, kako se partner počuti in težko se sprostiš in uživaš življenje do zadnje sekunde, če je tvoj partner čemeren. Temu se reče empatija in s tem ni nič narobe - pač mu poizkušaš pomagat, da bi se počutil bolje, pa je.
Meni bi bilo hudo tudi zaradi mene same, če bi lubi šel, bila bi grozno žalostna, 100%, ampak to je po moje tudi dokaj normalno, če imaš nekoga res rad. Ne bi me pa to zrušilo, da bi padla v kako depresijo, po moje (nikoli se ne ve, ampak mislim, da ne bi).

To, da vse vzameš za slabo, pa ni najbolj fajn, se pa da odučit. Zavestno v vsaki izjavi poizkusi najt, kako bi lahko pomenila nekaj dobrega - in ko se navadiš, pride samo od sebe, boš videla!

On bi rad močno žensko - to se fajn sliši, imajo/mo pa tudi take svoje slabe lastnosti: precej bolj dikret povejo/mo, kaj si mislimo in oni morajo s tem folgat. Če si preveč močna in neodvisna, se on počuti nekoristnega in nezaželenega, saj tako lahko vse brez njega še boljše... Kar spet ni fajn. Eno ravnotežje je treba najt - vsak moški in vsaka ženska ga ima drugje in potem par skupaj najde nek kompromis...

Glede na to, da bi si oba želela, da bi bila ti bolj samozavestna in samostojna, pa zadeva ni tako zapletena. Povej mu, da bi se iskreno rada spremenila, ker ti on lahko pri tem zelo pomaga, če te večkrat pohvali. Za krepitev samozavesti so najboljše zdravilo komplimenti. In kadarkoli ti reče nekaj, kar bi lahko bilo kompliment (čeprav se tebi na prvo uho ne bo tako slišalo), se nikoli ne norčuj in ne poizkušaj zmanjševati pomena povedanemu, ne presliši, kaj je rekel, ne delaj se, da nisi slišala, niti pod razno ga ne obtoži, da se norčuje iz tebe, ali kaj podobnega in čeprav ti bo grozno nerodno, se nasmehni in reči hvala. Tako ti bo on še rajši dal kompliment in sčasoma mu boš začela verjeti, da očitno že nisi tako zanič, če te pa skoz hvali.
Kadar ti mora povedat nekaj, česar ne bi rada slišala, naj to nekoliko zavije v celofan: namesto da ti reče, tega pa nisi dobro skuhala, recimo, ti reče: tole bi pa lahko še malo bolj solila. Ali pa se poheca, če te je soseda klicala, ko si pekla pečenko, da je tako fajn zapečena. Ti pa tega ne vzemi kot kritiko ampak kot napotek, kaj bi bilo dobro popravit. Navsezadnje se še noben zakon ni razšel zaradi premalo slane juhe ali zažgane pečenke (ne vem, zakaj te na splošno kritizira, ampak tudi ta tvoja lastnost mu očitno ne gre tako na jetra, da bi zato kar šel - reci si to, kadar ti pač pove nekaj, kar te boli).

Samozavest se da dvignit - garantiram iz lastnih in lubijevih izkušenj - midva sva bila oba bolj na min., ko sva začela, zdaj sva pa že kar lepo samozavestna - na kakšnem področju bolj, na drugem manj, ampak vseeno - na splošno kar ok. Se da, samo je treba bit nežen, pa vztrajen.



ronja -> RE: samozavest (30.4.2009 19:19:21)

Pa vsekakor si omisli en šport in en hobi, ki bosta neodvisna od njega - tako boš videla, da tvoje telo nekaj zmore (ko boš napredovala v športu, ki ti je všeč - to je zelo dober občutek in ti da določeno samozavest, vsaj kar se telesa tiče - tudi ti ni več tako važno za vsako pikcio, ki jo imaš na telesu, če veš, da celo telo na splošno dobro funkcionira...), to ti bo dal šport. Hobi pa ti bo pokazal, da tudi tvoj um, ustvarjalnost,... zmore nekaj. Pa še lušno se boš imela in to tudi pomaga.



Stran: [1]