|
RE: gremo v pediatrično - ? za tiste, ki ste ... 23.1.2009 9:21:56
|
|
|
|
ČebelicaMaja
|
midve sva bili 2 meseca nazaj na ph metriji in drugih preiskavah na gastro oddelku PeK- imaš eno nočno omarico, ampak za sterilizator ful neugodno, tudi intime nimaš nobene (ti nič ne zavidam), itak vaju bodo pošiljali cel dan na različne teste, pa odvzeme urina in krvi- moja je bila prvi dan takoooo znervirana in neprespana, da se je samo še drla...in izgubila na teži v 2 dneh 110g (200 je pa pridobila v enem mesecu )- sej te nočem strašit, ampak psihično se pripravi, da ne bo rožnato, pa bo ... so ful prijazni(osebje), vendar nimajo veliko časa, da se ukvarjajo s tabo in tvojimi željami, običajno boš zjutraj dobila še kake 3 ali 4 dnevne hospitalizacije, tako da sproščenosti in miru ne bo. Nama se je dojenje tukaj (ker moja punčka je bila in je še vedno-glede miru-sploh pri hranjenju RES občutljiva) nekako začelo podirati...poskusi se dogovorit, da ti sestre pomagajo, ker zaradi otrok so štekarji ful visoko, ti pa že vnaprej povem, da meni še AM niso imeli časa prinesti- prvič sem čakala nanj 20 min, potem sem pa svojo termovko in prah ven dala in jih sploh nisem več čakala, ker bi mala vsakič doživela živčni zlom- pa ne da ne bi hoteli, samo toliko dela imajo, da samo letajo okoli... ...ko bo imela vstavljeno sondo sicer rečejo, da otroke to ne moti, ampak moja je pojedla točno pol manj s sondico, pa tudi dojiti se ni hotela (sva kombinirali)- poleg tega je tud slučajno ne izpusti izpred oči, ker sosedi v PeK si je malček dvakrat iztaknil sondo, kar pomeni trikrat na rentgen in trikrat vstavljanje, ki žal ni prijetno - tko da jih boš morala za zajtrk in kosilo prosit, da ti jo popazijo ali pa sploh ne greš jest, čeprav te vedno prijazno povabijo- ampak včasih jih res nimaš srca zmotit, ker takrat, ko sem bila jaz tam, so imeli noro-ne vem pa, če je vedno tako... sem si rekla, če bom šla še kdaj, bom kar kakšen prigrizek vzela s seboj in nič računala na njihovo kuhinjo, ker potem sem vedno zadnja tja prišla, so me pa še kuharice fino nazjale ...nazadnje sem jim vsa vesela siknila, da sej zdej greva pa kmalu domov ... samo jaz res nisem mogla 2 meseca starega otročka tam kar pustit in it na kosilo, halooo...čeprav kuharce so navajene mamic vseh težav in jim sploh ne prideš do srca ...pa ful je vroče-notri je 26stopinj- tako da vzemi s sabo nujno kratke rokave. Tuši so v kleti (o stanju ne bom govorila, ampak se preživi), jaz sem se stuširala, ko je moj pazil na malo, ker se v tisti vročini in letanju kar prepotiš... ...popoldne po 16.uri pa se stanje malo umiri in počai nastane mir (nekje okoli 16. odidejo dnevni hospitali domov), spat smo hodili kar zgodaj, se pa raztegne en tak stol, ki niti ni tako slab (mislim rečt, se da preživet), samo itak boš bolj malo spala tisto noč, ker moraš zapisat vsak gib, vsak premik male-ampak saj 24h kar hitro mine, pa bo...mene je bilo samo strah, da si ne bi sondice izpulila in sem res vsakič, ko se je premaknila skočila k posteljici. ... dobro je še, da ji kako njeno ljubo igračko vzameš s seboj, da se vsaj malo zamoti)... pa dobro opravita
_____________________________
Življenje je plamen, ki dogoreva, toda vsakič, ko se rodi otrok, znova zažari. (George Bernard Shaw)
|
|
|