Mandek
|
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Tašča pa se obnaša, kot da je mama.
To morata spremenit, vsekakor. Ampak babica je pa lahko. Babice vedno delajo neke plane in račune brez krčmarja. jim je pač treba povedat, da je tuki en krčmar (oz. sta dva) in bosta izstavila svoj račun, pa pika. Saj potem se unesejo. se pa splača zmenit, če niso ravno neki psihoti... jaz sem ful srečna zdaj, oni pa tudi...
Te čisto razumem, da si jezna, če se vtika v vzgojo, ampak tudi babice moraš jemat bolj z rezervo - kot male otroke, tudi njih je treba vzgojit, sicer se pač obnašajo tako, kot jim paše in ne gledajo na ljudi okoli sebe, čeprav nikomur nič hudega nočejo, ampak so preveč zaslepljene z  , da bi videle, kaj delajo (tudi samim ).
Mislim, da je treba gledat v vsakem primeru v prvi vrsti na otroka: če je njemu lepo, naj le gre, če se tam ne počuti dobro, ga ne silit. Če se otrok in babica dobro razumeta, naj le bosta skup, tudi če se z mamo ne zastopita.
Razumem in ne obsojam mam, ki otroke vlačijo sem in tja ko mlade mačke, vendar sama tega ne bi izbrala za svoje otroke. Mojo sestro so veliko pazile babice, pa se nekak z mamo nikoli nista povezali, po moje tudi zato... Saj tudi midve nisva najbolj blizu, ampak je vseeno precejšnja razlika...
Otrok rabi varnost in svobodo, koliko česa kdaj, pa je predvsem odvisno od njega samega. Če znamo to videt, smo po moje zmagali
Tudi nas so starši puščali na morju pri tetah, vendar pa imam lepe spomine na morje, tete pa zaradi mene tudi če ne bi bilo zraven . Nič proti njim, ampak tudi nič zanje... nekak se pač nismo našli, čisto lepo smo funkcionirali, nismo se kregali, vendar pa nimam nobene tete res rada. Od ene babice sem dobila veliko, pa nisem bila skoraj nič z njo, od druge nisem dobila čisto nič, pa smo bili veliko tam. Tako da s tole kvantiteto in apriori forsiranjem več generacij skup, boste mene težko prepričali .
memole, hehe, jaz sem neumna - jaz ne grem najraje k mami. Mi je zdaj fajn z njo, ampak vsekakor mi je par ljudi bližje...
Argument, da tašče znajo vzgajat, saj smo vendar z njihovimi sinovi, pa zame ne zdrži: če bi ostal tak, kot ga je ona vzgojila, midva danes 100% ne bi bila skup.
Mislim, da nisem z nikomer dolžna delit svojega otroka, ampak da je za otroka dobro, da spozna še koga drugega - sploh pa ni važno, ali je ta nekdo z mano ali očijem v sorodu ali ne.
Ni pa treba, da ravno prespi, zato da se naveže na babice in dedke. Si pa to marsikateri otrok želi.
Pa komentirajte. Ko je mela mala tri mesce in je pršla tašča na obisk, sem jo lih previjala in ko je mala zagledala taščo je začela tulit, ko iz škafa. Tašča jo je takoj dvignila, tamala še huje. pol sem jo jaz prijela in se je pomirla. Kaj je po tašča sinu rekla: sigurno govorite mali proti meni. - JA PA otrok ma komaj tri mesece.
Hehe, pri nas se je isto zgodilo, samo da nas ni nič okrivila, da govorimo proti njej, samo trdila je, da ima mala krče in je ni hotela dat iz rok. Meni se je pa srce trgalo, ko je mala jokala ko dež pri njej, pri meni pa se je takoj potolažila... No, kasneje smo zrihtali, da je ni več iztrgavala iz rok in se je tudi mala boljše počutila pri njej in zdaj je super.
No, ronja...to se tudi meni dogaja. Midva z mojim sva čist zverzirana in jo full hitro umiriva, ko ima krče. Vsi ostali jo pa kr nekaj mečejo, premetavajo, tresejo in govorijo "ne jokat, ne jokat" . Tamala je itak še trikrat bolj znervirana in še bolj joče, kriči, drugi pa mislijo, da sem samo jaz posesivna in da mislim, da oni niso imeli otrok . Pri krčih je že tko...mami in očka pa nihče drug. Zaenkrat je pokazalo tko,no...
_____________________________
Bistvo je očem skrito. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. (Mali princ)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
...ne bodi ena izmed tistih mam, ki so kasneje ljubosumne na partnerje svojih otrok, ker so jim ti kao ''vzeli'' njihove otroke.
, ker včasih bi ji tudi jaz dala lupčka, pa ona lih neki vidi, pa hoče it. le naj pove, kaj hoče, taki daleč pridejo.
. 
