Forum Partnerstvo: RE: Sem sploh normalna?

Nahajate se:

Forum > [Partnerstvo] > Spolnost > RE: Sem sploh normalna?

Uporabniki na tej temi: nihče

Natisni

Stran: << < Prejšnja stran 1 2 [3]

Uporabnik

Sporočilo

<< Starejša tema Novejša tema >>

RE: Sem sploh normalna?
11.3.2009 14:15:50

ronja

upam da bom enkrat to prebrodila do konca in da me pri nobenem sexu vec ne bo zatrokiralo,ko se me bo fant dotaknil na napacnem mestu.

Takrat bo to pravo mesto user posted image

, ne napačno, boš videla.
sunčica, daj jezo ven, boš hitreje prebolela. Povej ostalim družinskim članom, take ljudi je treba kaznovat! Vsaj s tem, da jih družina izloči, ker si ne predstavljam, kako ti mora bit ob družinskih slavjih... če družina ne bo potegnila s tabo, pa odreži stike, vsaj za nekaj časa, da se pozdraviš...

anonimna, žal mi je zate. Dosti ljudem je to breme pretežko in ga ne morejo nosit skupaj s partnerjem in zato grejo proč, škoda, da je tvoj mož med njimi. Ampak boš našla nekoga, ki ti bo pomagal, sem prepričana - ali pa boš to prebrodila sama in niti ne boš rabila nikogar, da ti pomaga.

(odgovor članu suncicica)

Neposredna povezava do sporočila: 51

RE: Sem sploh normalna?
13.3.2009 10:30:49

kamilija

IZVIRNO SPOROČILO: suncicica

te popolnoma razumem......
nekje od svojega 19 leta naprej sem ves cas vedela da je z mano nekaj narobe,pa nikoli nisem vedela kaj. po eni strani me je sex privlacil,po drugi pa so obstajale stvari ki so me v trenutku zmrznile. imela sem resno zvezo-5 let,in s partnerjem sem se dobro razumela,ampak vedno je bilo nekaj kar me je blokiralo. in me se vedno. ne prenesem oralnega sexa-ce ga kdo izvaja meni, ne prenesem da se me boza po joskih....in sedaj koncno po 10 letih sem ugotovila zakaj. med mojim 9-13 letom so me trije moski spolno zlorabili. in vsi so bili "druzinski clani".

zato razumem tvoje tezave,menjala sem prevec partnerjev . dokler sem jih spoznavala so bili vsi super,ampak ko je prislo do sexa ,sem se vsakega na najhitrejsi mozni nacin resila.brez razlage.
meni je najbolj pomagal pogovor. s sedanjim partnerjem sem prvic v zivljenju razcistila kaj ja in kaj ne. in hvalabogu me razume. sicer pa obiskujem tudi strokovno pomoc. upam da bom enkrat to prebrodila do konca in da me pri nobenem sexu vec ne bo zatrokiralo,ko se me bo fant dotaknil na napacnem mestu.

Saj človek sploh ne more verjet, kaj se vam je nekaterim zgodilo. Veš kaj me zanima..kako to, da si pozabila, da so te zlorabili, ker nisi bila več tako majhna?
In strinjam se z Ronjo, da bi mogli biti kaznovani.

(odgovor članu suncicica)

Neposredna povezava do sporočila: 52

RE: Sem sploh normalna?
13.3.2009 10:32:14

kamilija

Anonimna 1, en velik objemček zate. Verjetno sedanji partner res ni zate, če ti ne stoji ob strani. Prepričana sem, da se bo našel nekdo, ki te bo razumel in podpiral.

(odgovor članu kamilija)

Neposredna povezava do sporočila: 53

RE: Sem sploh normalna?
13.3.2009 21:35:27

picola1

Anonimna1, žal mi je, da ti mož ne zmore stat ob strani...veliko jih ne zmore (tako kot veliko staršev ne zmore jasno in odločno zagovarjat in zaščitit svojih otrok). Jaz sem na srečo imela drugačno izkušnjo, verjamem pa, da boš tudi ti našla nekoga, ki ti bo stal ob strani! user posted image

Kamilija...sicer vprašanje ni bilo namenjeno meni pa si bom vseeno drznila odgvoriti na tvoje vprašanje, ker si prizadevam za čimboljšo ozaveščenost tega problema. Sicer je možno, da bo moj odgovor drugačen kot od sunčice (saj bo še sama povedala, upam) pa nič zato-itak je za to več razlogov...Torej...velikokrat se zgodi, da ženske potlačijo kakršenkoli spomin na zlorabo-ker je to obrambni mehanizem, ki jim omogoči, da sploh preživijo (dobesedno preživijo). Šele kasneje, v odrasli dobi, ko imajo en kup težav same s sabo, se včasih ob kakšnem posebnem dogodku začnejo prebujat spomini...(ki jih je ponavadi potem čedalje več). Jaz osebno sem sicer ves čas vedela, kaj se mi je zgodilo ( v starosti 10-12 let), vendar temu nisem pripisovala posebne teže, dokler nisem imela groznih težav v zvezi in šele takrat sem ugotovila, koliko me je to v resnici zazanamovalo v življenju.

Moram pa povedat, da sem v bistvu FUL vesela, da se je ta tema tako razvila, ker je res zelo pomembno, da je čim več ljudi ozaveščenih o tej temi- o tem, koliko je dejansko spolnih zlorab, do tega, kakšne so posledice itd. itd.
Resnično se še vse premalo pogovarjamo o tem. Pa tudi zlorabljeni se premalo pogovarjamo o tem...velikokrat to še vedno doživljamo kot osebno sramoto...zato še vedno molčimo...(tudi sama sem za nekaj minut premišljevala, da bi pisala pod anonimno pa sem si potem premislila, ker se nimam ničesar sramovat). Ta tema je tako tudi za nas več kot dobrodošla-sem prepričana, da je med temi, ki so napisale, da so bile zlorabljene tudi kakšna takšna, ki je to prvič komu povedala.

(odgovor članu kamilija)

Neposredna povezava do sporočila: 54

RE: Sem sploh normalna?
23.5.2009 22:45:10

sasha tadanska

Pozdravljene !

Tudi sama imam izkusnje na tem podrocju... vem, da se je tema nekako ze zakljucila,
vendar pa bi v primeru, ce bi se katera/i bral/a in potreboval/a pomoc,
rada priporocila terapevta, ki je ogromno pomagala meni.
To je pater Dr Cristian Gostecnik in deluje v Franciskanskem druzinskem institutu v Ljubljani.
Za ljudi, ki niste verni (tudi sama nisem ) naj vas ne ovira, da je pater, ker vam ne bo
nihce nicesar vsiljeval. C.G. je doktor klinicne psihologije, psihologije in teologije in
ve kaj pocne. Jaz sem obiskovala skupinsko terapijo, je pa mislim da, mogoca tudi individualna,
je tudi zelo priznan zakonski svetovalec.
Toliko, ce bo komu kaj prav prislo ... nazalost nas je veliko user posted image

ampak se ne damo user posted image

(odgovor članu picola1)

Neposredna povezava do sporočila: 55

RE: Sem sploh normalna?
24.5.2009 0:09:42

ljupka

Ko vse to berem,se v meni prebudi želja ,da še jaz napišem svojo zgodbo.
Rodila sem se v revni družini,brez kopalnice,spala sem na fotelji,imela sem ponošena oblačila......Zaradi tega so me že otroci zafrkaval in se izživljali nad menoj.Če me je gdo udaril,in sem to povedala mami me je še ona doma pretepla.
Ko sem bila stara 7 let sem bila na počitnicah pri stricu ,tam je bil tudi od njegove žene brat,ki je bil star 15 let.Enega dne sva ostala sama se me je žačel dotikat povsot po telesu nisem vedela kaj se dogaja vedela sem le da ga nočem v svoji bližini.
Ker smo bili revni nismo imeli avtomobila zato sem morala veliko prehodit 6km do mesta,ko sem se enkrat vračala domov,ker sem imela eno dejavnost v šoli sem morala iti peš stara sem bila 10 let.Ustavil mi je avto beli wolcvagen (stari hrošč),not je bil starejši možak kakšnih 60 let.Seveda sem se šla pelat imela sem 6 km za prehodit pa še cel dan sem bila v šoli.Nekaj časa sva se v tišini pelala,ko je začel govort.Si že velika punca,lahko bi že kaj vedela o tem ,se ni treba bat ti ne bom nič naredil,lahko se ga dotakneš,ga poskusiš,ker sem gledala skozi okno nisem videla kaj počne in kaj to govri,ko sem ga pogledala sem pa vidla,kako tisto stvar drži v rokah in ga drgne.Sem kr odrvenela od strahu ,čez čas sem se mu pri eni hiši zlagala naj me spusti ven,ker sem tam doma.
Da ne bom pisala romana,samo na hitro,šofer avtobusa me je otipaval ,ko sem šla peš domov me je pobrav z osebnim avtom sem bila stara 13 let,sem ga opraskala ,me je vrgel iz avta ven.Sosed - sem bila hitrejša kakor on,eden na železniški ko sem čakala vlak stara 15 let se je sred belga dneva vsel zraven mene na klop in se začel samozadovoljevat .
Pri 15 sem mogla iti v službo me je šef nadlegoval ,zasledoval,do moje polnoletnosti se ni kaj preveč upal.Ko sem pa dopolnila 18 let se je začelo konkretno nadlegovanje,sem pač pustila službo in šla delat drugam.
Verjetno vas bo zanimalo kje so bili moji starši.Mojo mamo je bilo eno figo mar zame,v otroštvu me je pretepala celo škarje mi je bila zarila v ramo v 1 razredu,morala sem veliko fizično delat,smo gradili hišo sami sem pomagala mešalce nametat,....................Pri 15 me je namesto v šolo nagnala v službo.Na dan plače me je čakala pred tovarno in mi jo je pobrala sem plačala položnice ostalo pa njej.Oče je bil ena velika copata pa je bilo vse po njeno.Ko sem ji enkrat omenila kaj se mi dogaja z moškimi je rekla ,da kaj pa je to takega ,če mi ga kater pokaže.Zato sem bila rajši tiho,ker se je samo norčevala iz mene.
Ker nisem marala fantov nisem mogla zamislit da se me kater dotakne,me je zmerjala da sem lezbika,da ne bo imela stare device doma,tako je bilo do mojega 22leta.Pri 18 me je zaželo zdravje zapuščat.Začela sem se redit,potala sem poraščena in grda in sem imela končno mir pred moškimi.
Pri 22 sem spoznala svojega moža svojo sorodno dušo,ko sem pripovedovala svojo zgodbo je jokal ni nikoli silil vame čakal je gdaj bom sama hotela,je 7 let starejši.Sedaj imava dva otroka ni mu bilo lahko z menoj imela sem svoje napade velikokrat sem ga prizadela,ker sem ga metala v isti koš z drugimi moškimi,po 8 letih sem se umirila koliko toliko zaupam mu 99%100 mu ne morem,bolečina je še vedno velika,največja zaradi mame,še posebaj zdaj ko sem sama mama je ne razumem.Imam sina in hčer za katere se zelo bojim,če jo kater moški čudno pogleda me že srh spreleti.TOje samo del moje zgodbe,če bi hotela vse napisati bi bilo za cel roman.Drugih moških še vedno ne maram,se pa zelo varno počutim ko me moj dragi objame,sexsam ne najraje,nam pa to ni najvažnejše v življenju ne meni ne njemu,ga po rtko,ampak ko to počneva si pa res zaželiva.Zdaj so mali otroci pa ni časa.
To je zelo skrajšana verzija moje tgodbe,se opravičujem za slovnične napake nisem učena oseba,sem ženska stara 30 let z 15 let delavne dobe,ki je preživela!

Meni je uspelo obvarovat svojo nedolžnos,kar dolgo sem jo branila 22 let,tiste,ki ste bile prav posiljene,ste res opčudovanja vredne,da ste preživele jaz ne vem če bi,kot mi je mama rekla saj se mi ni zgodilo nič takega,je pa pustilo globoke rane.
Hvala za pozornost!!!

(odgovor članu sasha tadanska)

Neposredna povezava do sporočila: 56

RE: Sem sploh normalna?
24.5.2009 10:04:35

arabela*

ljupka....sem prebrala tvojo zgodbo in me je kar zmrazilo...drži se.. user posted image

_____________________________

Kdor zmore sanjati, najde vizijo. Kdor najde vizijo, poišče pot. Kdor najde pot, doseže cilj.

(odgovor članu ljupka)

Neposredna povezava do sporočila: 57

RE: Sem sploh normalna?
24.5.2009 14:25:58

čaki

(odgovor članu arabela*)

Neposredna povezava do sporočila: 58

RE: Sem sploh normalna?
24.5.2009 20:40:11

poli*

Za jokat je user posted image

. Meni je hudo za vsako od vas! Toliko je tega v tej družbi. Za bruhat!
Držite se, res ste pogumne.

(odgovor članu čaki)

Neposredna povezava do sporočila: 59

RE: Sem sploh normalna?
24.5.2009 21:41:56

kamilija

IZVIRNO SPOROČILO: poli*

Za jokat je . Meni je hudo za vsako od vas! Toliko je tega v tej družbi. Za bruhat!
Držite se, res ste pogumne.

Res! Človek ne more verjet, da se to dogaja pri nas.

(odgovor članu poli*)

Neposredna povezava do sporočila: 60

RE: Sem sploh normalna?
25.5.2009 8:43:43

Bety11

Za Anonimno, ki je zastavila vprašanje...

Mislim, da ti lahko samo pomaga dober terapevt in ne priporočam, da to stvar pometeš pod preprogo.....To je resen problem in kvari kvaliteto tvojega življenja...Po nepotrebnem...

Srečno!

(odgovor članu kamilija)

Neposredna povezava do sporočila: 61

RE: Sem sploh normalna?
25.5.2009 9:04:59

vandame

IZVIRNO SPOROČILO: kamilija

IZVIRNO SPOROČILO: poli*

Za jokat je . Meni je hudo za vsako od vas! Toliko je tega v tej družbi. Za bruhat!
Držite se, res ste pogumne.

Res! Človek ne more verjet, da se to dogaja pri nas.

se strinjam. Ne vem kak morjo to ljudje počet no če jim sploh lohk rečem človek če jim ne paše le kaka grš beseda.

(odgovor članu kamilija)

Neposredna povezava do sporočila: 62

RE: Sem sploh normalna?
25.5.2009 9:46:05

picola1

Ljupka, hvala za tvojo zgodbo...

Svaka ti čast, da si preživela vse to, meni bi se po moje zmešalo!!! Hvala bogu imam jaz vsaj normalno in ljubečo mamo, ki mi je stala ob strani...
Vesela sem, da si našla moža, ki te spoštuje!!! Jaz sem tudi imela takšno srečo.

Jaz se tudi bojim, da bi se kaj takšnega, kot se je meni, zgodilo moji hčerki. Pa tudi bi me blo strah, če bi imela fantka, ker poznam preveč zgodb, ki so se zgodile tudi fantom...

Drži se, ljupka!! Vse dobro ti želim!

(odgovor članu vandame)

Neposredna povezava do sporočila: 63

RE: Sem sploh normalna?
25.5.2009 10:59:37

ljupka

Pikola1 hvala na lepih besedah,v teh 8 letih sem se veliko spremenila,vlival mi je moč,da sem tudi jaz nekaj vredna,da se moram postavit zase,prišli so otroci,ki so mi dali en višji pomen in smisel življenju.10let nazaj sem veliko razmišljala o samomoru,sedaj ne več,ampak razmišljam o življenju,delava hiško,še enga otročka.
Mama me zna še vedno prizadet,ja imam stike z njo in se delam,da ni nikoli nič bilo,tudi če bi gdaj kaj rekla pravi,da ni res,da lažem.Ati mi je pa enkrat priznal,da mu je žal,ker je dovolil,da je to počela z mano.Imela sem pa angela varuha,ki je merkal po men,drugač bi me ne bilo več moja babi od atija mama.4leta je ni več z menoj,je pa nisem še prebolela in je tudi ne bom,bila je pa stara 94 let ko je vmrla. user posted image

(odgovor članu picola1)

Neposredna povezava do sporočila: 64

RE: Sem sploh normalna?
25.5.2009 12:16:06

ronja

največja zaradi mame,še posebaj zdaj ko sem sama mama je ne razumem.

Jaz tudi svoje ne. Se mi pa zdi, da mame tako reagirajo zato, da se jim ne bi bilo treba spominjat vsega hudega, kar se je njim zgodilo... Veliko jih tako reagira... Moja mami je tudi zahtevala od mene, da prišijem gumb dedku na hlačah - medtem, ko je imel te iste hlače oblečene (sem hotela, da jih sleče, pa se mu kao ni dalo, lahko pa mi verjamete, da mam trdne dokaze (žal precej bolana besedna igra user posted image

...), da ni bila lenoba razlog...) Da kaj kompliciram... Ji še zdaj ne odpustim user posted image

. Pa tudi druge take stvari so se ji navadno zdele smešne... Ja, za zjokat. No, jezim se ne več nanjo zato, ker se mi zdi, da vem, zakaj je tako reagirala, ampak razumem je pa niti pod razno! Sama bom ščitila svoji punčki, pa če kdo kaj takega samo predlaga, bo videl 100 user posted image

Res! Človek ne more verjet, da se to dogaja pri nas.

Lahko se, zato, ker jim nihče ne naredi nič hudega! Ker se vse pomete pod preprogo, ker se zaklene teme, ki govorijo o sumu na spolno zlorabo otroka, ker mama ne verjame otroku, ampak rajši bivšemu možu, očetu, bilokojemu k* pač... Zato se lahko. Zato ker je vedno bolj problem to, da bi slučajno prijavil kriv sum, pa bi se izkazalo, da ni res, to bi bilo precej hujše, kot pa to, da nekdo otroka še naprej zlorablja/posiljuje...

jaz se z mojo mamo ne delam, kot da ni nič - to se dela ona. Kadar nanese tema na to, ji odkrito povem, kaj si mislim. Ne bom slepomišila, ker to nikomur ne koristi. Ve, da sem tu zanjo, če se bo kdaj odločila raziskat to rano oz. pač karkoli jo je naredilo tako, da ni ravno ščitila svojih hčera oz. je bila pripravljena zamenjat naše dobro za njegovo...
Ne dovolim si pa več rečt, da to ni nič. POvem ji lepo, da je tudi to pedofilija in da lahko ona reče, kar hoče, njen oče je bil pedofil. Navadno takoj zamenja temo user posted image

. Jah, prisilit je ne morem, očitno še ni pripravljena. Ko bo, ji bom pomagala po svojih močeh. Do takrat pa samo budno pazim svoje male, hehe user posted image

(odgovor članu ljupka)

Neposredna povezava do sporočila: 65

RE: Sem sploh normalna?
25.5.2009 15:38:55

picola1

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

največja zaradi mame,še posebaj zdaj ko sem sama mama je ne razumem.

Jaz tudi svoje ne. Se mi pa zdi, da mame tako reagirajo zato, da se jim ne bi bilo treba spominjat vsega hudega, kar se je njim zgodilo... Veliko jih tako reagira... Moja mami je tudi zahtevala od mene, da prišijem gumb dedku na hlačah - medtem, ko je imel te iste hlače oblečene (sem hotela, da jih sleče, pa se mu kao ni dalo, lahko pa mi verjamete, da mam trdne dokaze (žal precej bolana besedna igra ...), da ni bila lenoba razlog...) Da kaj kompliciram... Ji še zdaj ne odpustim . Pa tudi druge take stvari so se ji navadno zdele smešne... Ja, za zjokat. No, jezim se ne več nanjo zato, ker se mi zdi, da vem, zakaj je tako reagirala, ampak razumem je pa niti pod razno! Sama bom ščitila svoji punčki, pa če kdo kaj takega samo predlaga, bo videl 100 !

Res! Človek ne more verjet, da se to dogaja pri nas.

Lahko se, zato, ker jim nihče ne naredi nič hudega! Ker se vse pomete pod preprogo, ker se zaklene teme, ki govorijo o sumu na spolno zlorabo otroka, ker mama ne verjame otroku, ampak rajši bivšemu možu, očetu, bilokojemu k* pač... Zato se lahko. Zato ker je vedno bolj problem to, da bi slučajno prijavil kriv sum, pa bi se izkazalo, da ni res, to bi bilo precej hujše, kot pa to, da nekdo otroka še naprej zlorablja/posiljuje...

jaz se z mojo mamo ne delam, kot da ni nič - to se dela ona. Kadar nanese tema na to, ji odkrito povem, kaj si mislim. Ne bom slepomišila, ker to nikomur ne koristi. Ve, da sem tu zanjo, če se bo kdaj odločila raziskat to rano oz. pač karkoli jo je naredilo tako, da ni ravno ščitila svojih hčera oz. je bila pripravljena zamenjat naše dobro za njegovo...
Ne dovolim si pa več rečt, da to ni nič. POvem ji lepo, da je tudi to pedofilija in da lahko ona reče, kar hoče, njen oče je bil pedofil. Navadno takoj zamenja temo . Jah, prisilit je ne morem, očitno še ni pripravljena. Ko bo, ji bom pomagala po svojih močeh. Do takrat pa samo budno pazim svoje male, hehe .

No, sej jo razumeš...

Sam ti si najbrž mislila na čustveni in ne razumski ravni, kaj?
Odebeljen del je po moje eden glavnih problemov...Res je veliko ljudem bolj pomembno to, da se pa morda zloraba sploh ne dogaja in se bojijo, kaj bo s človekom, če je to res...namesto, da bi jih bolj skrbelo to, kaj pa če je res, da zloraba se dogaja in je otrok resnično zlorabljen...Že če bi bilo 50:50 možnosti za eno ali drugo, bi pričakovala, da normalnega človeka bolj skrbi za otroka...Ker je pa resničnost takšna, da je skoraj vsak sum na spolno zlorabo potrjen (redke so lažne prijave) pa še toliko manj razumem ljudi, ki si zatiskajo oči...
Drugače pa tudi jaz mislim, da mame reagirajo v glavnem zato, ker se bojijo svoje lastne bolečine...

(odgovor članu ronja)

Neposredna povezava do sporočila: 66

RE: Sem sploh normalna?
25.5.2009 21:31:57

tanikaa

IZVIRNO SPOROČILO: vandame

IZVIRNO SPOROČILO: kamilija

IZVIRNO SPOROČILO: poli*

Za jokat je . Meni je hudo za vsako od vas! Toliko je tega v tej družbi. Za bruhat!
Držite se, res ste pogumne.

Res! Človek ne more verjet, da se to dogaja pri nas.

se strinjam. Ne vem kak morjo to ljudje počet no če jim sploh lohk rečem človek če jim ne paše le kaka grš beseda.

Tak grda beseda ne obstaja. Naj vsak, ki je kadarkoli, kakorkoli, se dotaknil na ta način otroka, umira v najhujših mukah in naj to traja večno.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

(odgovor članu vandame)

Neposredna povezava do sporočila: 67

RE: Sem sploh normalna?
26.5.2009 7:27:46

ronja

No, sej jo razumeš...user posted image Sam ti si najbrž mislila na čustveni in ne razumski ravni, kaj?

hehe, ja, razumsko mi je nekak jasno, čeprav ne vem, kaj se je dogajalo z njo, samo da jo je vedno strah, da bo morala o doma (kar mi je sumljivo), ampak čustveno pa... je ne bom nikoli razumela, se mi zdi... In verjetno je prav tako user posted image

.
Vem, da ni luštno pomislit, da bi se kaj takega lahko dogajalo tvojemu otroku, vendar pa to, da misel odrivaš, problema ne reši. Tudi naju je zmrazilo, ko sva enkrat pomislila na to, da bi to lahko kdo delal Ronji. Ampak nisva zarinila glave v pesek! (Mala se ni pustila slečt (odpet kombinezončka, slečt puloverja,...) nobenemu drugemu razen naju, strašno je začela jokat, ko jo je hotela babi dat na kahlico, to je pustila samo nama, pri nama pa ni bilo nobenih problemov, čisto normalno... in hkrati je imela eno hudo mama fazo (ves čas zraven mene, ves čas vse mami, če se nekaj časa nisva videli, je bila že kriza...) Sva se z lubijem pogovarjala o tem, kaj bi ji lahko kdo naredil oz. kdo ima sploh dostop do nje, da bi ji lahko storil kaj hudega, glede na to, da je samo z dedki in babicami, ki jih je imela pa tudi takrat vse zelo rada,nikogar se ni izogibala...
Na njegov predlog sem tudi poklicala policistko, ki se s tem ukvarja (res da je prijateljica, ampak vseeno je to verjetno večini nezamisljivo, kako lahko kar tako pokličem policijo, a sem čist zmešana al kaj, saj sploh nimam nobenih dokazov, da se to res dogaja... niti se hvalabogu ni!) in jo vprašala, ali je to samo faza ali ji je res kdaj kdo kaj naredil in na kaj naj bova pozorna. No, kot je že sama rekla, je to res bila samo faza, sva bila pa pozorna. malo nama je razložila, kako gre to pri malih otrocih in naju pomirila. Čeprav ni bilo nič, sem vesela, da sem poklicala, že zato, ker vem, da bom tudi, če bi kdaj karkoli bilo (bognedaj). In gotovo je tako otrokom lažje it čez to, če jim starši stojijo ob strani.

In to, ko pravijo, da je normalno, da človek reagira na smrt užaljeno, če ga vprašaš, če dela kaj otroku, je res samo za ljudi, ki imajo ego dosti večji od ljubezni do tega otroka! Lubi je mislil v enem drugem primeru, ko sem mu razlagala, kako se spozna spolna zloraba, da se bojim, pa ni bil nič užaljen, ampak je zelo lepo direkt povedal, da ji nič ne počne (čeprav ga nisem nič sumila, bil je nesporazum user posted image

). To se mi zdi dobra reakcija in tako veš, pri čem si. Če pa ponoriš, da boš vse postrelil... jah, potem pa nisem več tako ziher v tvoj svetniški sij... In razni "za koga me pa imaš", se mi zdijo zelo khm, egocentrični! Ne gre se zato, za koga imam tebe, gre se za mojega otroka in v tem primeru me boli k* zate user posted image

, hočem bit ziher user posted image

. Seveda ne bova kar povprek obtoževala, ampak da se pa delaš, da ni nič, je pa druga skrajnost!

(odgovor članu picola1)

Neposredna povezava do sporočila: 68

RE: Sem sploh normalna?
26.5.2009 11:06:12

sanja nk.

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Sploh ne vem, kje bi začela. Moje življenje je prava zmeda. Mislim, da je z mano nekaj hudo narobe.
Sex imam rada in ga sovražim. Čudno, ne?Uživam z moškim do katerega ne čutim nič, oziroma ne čutim ljubezni.Sovražim pa sex z ljubljeno osebo, oziroma ne prenesem, da se me dotika nekdo, ki ga imam rada.
Celo tako daleč so me zanesla čustva, da bi tistemu, ki ga imam zelo rada, včasih najraje povzročila fizično bolečino.Vsak dan je huje, in sram me je o tem s kom govoriti.
Še enkrat.Ko se me dotika skoraj popoln tujec uživam, z lastnim možem, ki ga imam rada, pa v postelji trpim.
Zakaj, se sprašujem.Kako naj si pomagam?Je kdo doživel kaj podobnega?

jap nekaj je hudo narobe, psiholog user posted image

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 69

RE: Sem sploh normalna?
3.6.2009 15:13:09

Anonimen

No, tukaj je še ena s podobnimi izkušnjami. user posted image

Spolna zloraba pri 12. Kasneje sem brez problema seksala s tipom, ki sem ga videla prvič, v zvezi pa se je vedno zapletlo.
Za sabo imam tri resne zveze, pri vseh je stalnica, da se nekje do enega leta(takrat, ko je zveza že močna) zalomi pri seksu.
Tri leta sem obiskovala psihologinjo, ki pa mi na tem področju, žal, ni mogla pomagat. Spet se ponavlja stara zgodba. user posted image

(odgovor članu sanja nk.)

Neposredna povezava do sporočila: 70

RE: Sem sploh normalna?
3.6.2009 22:04:39

suncicica

kamilija.... nevem kako se lahko pripeti da clovek pozabi. moja soc.delavka je rekla da so vcasih te otroske travme(stiske)tako mocne da se jih vcasih sploh ne spomnis vec. jaz sem se zacela spominjat komaj med nosecnostjo-prej sem samo vedela da je nekaj narobe. zdaj se spominjam dogodkov ,ampak en obraz mi vseeno manjka-in ta je najpomembnejsi. in vprasanje je tudi kaj bi mi ta obraz prinesel- se vec trpljenja ali odresitev?
jaz sem srecna da sem vsaj ugotovila kaj je bilo z mano narobe. in ko sem povedala mami,je bila sokirana,nato pa dodala-jaz o tem nevem nic . danes pa sploh ne verjame,ker ona pac zato ni vedela,ker nisem nikoli nic rekla. ampak kako povedat ko neves kaj povedat? ko ves samo da se take stvari malim punckam ne delajo. in tudi mama si ravno ni zasluzila imena MAMA.
imam pa hvalabogu razumevajocega partnerja ki mi stoji ob strani,prav tako brat .in to mi je dovolj. mamino mnenje ni pomembno.

_____________________________

Stella in Pia

(odgovor članu kamilija)

Neposredna povezava do sporočila: 71

RE: Sem sploh normalna?
4.6.2009 6:41:03

Anonimen

Tukaj tazadnja anonimna.

Tudi meni je psihologinja po delno neuspeli terapiji rekla, da poleg zlorabe pri 12 letih (šlo je za otipavanje po golem telesu) očitno nekaj še tiščim v podzavesti in da verjetno še nisem pripravljena, da se čisto odprem. Škoda.

Sicer sem pa jaz moji mami takrat povedala za zlorabo, mi je verjela, tisti večer jokala z mano, naslednji dan pa se je pogovorila s partnerjem (očimom, ki mi je to storil) in mi zagotovila, da se to ne bo več zgodilo. In za njo je bila zadeva zaključena.
Tudi jaz ne morem verjet, da se lahko nekdo tako "obesi" na partnerja, da v tako težkih trenutkih dobesedno obrne hrbet svojemu otroku, ki ga takrat najbolj potrebuje.

10 let kasneje, ko sem obiskovala psihologinjo, pa je imela še obraz, da je vsake toliko pripomnila, da se njej zdi čisto neumno obiskovat psihologinjo in podobne neumestne pripombe. Verjetno je upala, da bom vso stvar pozabila.

No, tako sem na koncu pri psihologinji tri leta razreševala in analizirala odnos z mamo namesto težav v spolnosti, zaradi česar sem se prvotno sploh odločila za terapijo.

(odgovor članu suncicica)

Neposredna povezava do sporočila: 72

RE: Sem sploh normalna?
4.6.2009 10:08:36

ronja

Verjetno je upala, da bom vso stvar pozabila.

to vedno upajo - kao kaj češ po tem kopat... jim je tako lažje, ne zahteva nobene akcije, empatije... če rečeš, da ni vse skup nič. meni se to zdi sebično, ampak verjetno drugače ne znajo...

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 73

RE: Sem sploh normalna?
4.6.2009 13:17:47

kamilija

Joj, joj, kakšne mame so to..Upam, da mi nikoli ne bo treba zapostaviti svojega otroka..sploh si ne predstavljam, da obrneš hrbet svojemu otroku.
Pri vsem tem se mi pa tudi poraja vprašanje, kaj če sem bila tudi jaz potem zlorabljena? Se znaki pokažejo pri spolnosti?
V bistvu bi se potem lahko vsaka tako vprašala, saj v podzavest marsikaj lahko potlačiš? Lahko, da nikoli ne veš..

(odgovor članu ronja)

Neposredna povezava do sporočila: 74

RE: Sem sploh normalna?
4.6.2009 15:37:55

Anonimen

Tudi jaz imam težave v spolnosti, ampak nimam ideje od kod to izvira. V določenem trenutku se me fant sploh ne sme dotakniti in ker ne zna odnehati (in me na primer še kar želi objeti), postanem v obrambi fizično napadalna. Na začetku najine zveze nisem imela teh težav, zdaj je pa vedno huje. Sploh nimam želje po njem. Najhuje je, da ne znam najti izvora svojih težav.

(odgovor članu kamilija)

Neposredna povezava do sporočila: 75

Stran: << < Prejšnja stran 1 2 [3]

Stran: << < Prejšnja stran 1 2 [3]

Pojdi na:

Najbolj brano v zadnjem mesecu

Kako povečati možnosti za zanositev

To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...

Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih

Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!

To so najbolj redka otroška imena

Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...

Učenje skozi igro: Zakaj je igra najboljša...

Učenje skozi igro omogoča otrokom naraven razvoj, izboljšuje njihove kognitivne, socialne in čustvene veščine. Otroci se...

Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu

Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...

Zadnje s foruma

bettyking23 ob 08:06

RE: Februar 2024

Nosečnost

Ninchikaaa ob 09:30

RE: Junijke 2025

Nosečnost

beba92 ob 21:36

RE: PRICAKUJEMO || V OKTOBRU 2024

Zanositev

NOVE TEME

PRILJUBLJENE TEME

VSI FORUMI

Anketa

Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?

14.	15.	16.	17.	18.	19.
20.	21.	22.	23.	24.	25.
26.

27.	28.	29.	30.	31.	32.
33.	34.	35.	36.	37.	38.
39.	40.	41.	42.

12. - 17. mesec
18. - 23. mesec
2. leti	3. leta	4. leta
5. let	6. let	7. let
8. let

Anketa

Zanositev

Nosečnost

Dojenček

Otrok

Zanositev

Nosečnost

Dojenček

Otrok

Rubrike

Orodja in aplikacije

Koledarji in e-novice

Projekti in akcije

Splošno

O Ringaraji

Ringaraja po Evropi: