ronja
|
Jaz sem šla samo na njegov pogreb, ker je bil pač mamin oče in zato, da bi bilo njej lažje, ne zaradi njega. Dokler je bil pa živ, pa nisem hotela tja, sploh ker sem bila noseča in ne bom svojih malih punčk vozila nekam v bližino pedofilov, pa tudi če so še v trebuščku in jim nič ne more, ker je ves betežen. ne, pa pika. Sem ji povedala, da če hoče, da grem, potem mu bom tudi povedala svoje in to vpričo vseh, pa mi je malo mar, koliko razume in koliko ne, ostali bojo sigurno razumeli. Hehe, potem mi ni nikoli več omenjala, da naj ga grem pogledat, predno umre . Meni sicer ni naredil kaj strašno hudega, vendar so mi bili že njegovi lupčki za adijo in pozdrav totalno grozni. In odkar vem, da to ni bilo edino, kar je kdaj komu naredil, nisem več hodila tja. Na splošno mislim, da ni prav, da teh ljudi žrtve ne prijavijo, ker je pač že tako dolgo od tega, ker so prebolele... Ker samo s tem, da se o tem govori, da se prasce prijavi, da gre kdaj kakšen tudi sedet zato, bomo lahko zgradili družbo, ki si ne bo ob tem zatiskala oči. Moja mami recimo še zdaj ne prizna, da ni bilo vse ok. Ima trenutek, ko prizna, potem pa spet pol leta ne verjame... Kaj češ, ko bo prišla do tega, fajn, verjamem, da enkrat bo... Bi bilo pa verjetno vsem lažje priznat, da se to dogaja, če ne bi žrtve prebolele in pozabile in se delale, da ni nič... Ker potem tudi naslednji, ki se mu to zgodi (pa ni nujno, da pri istem človeku, lahko pa - ker ta človek zdaj ve, da tako ne bo kaznovan zato, kar je storil), ne bo upal povedat, ker se o tem ne govori, pa ker itak nikoli ni nihče kaznovan! Zato jaz ne dovolim, da bi kdo zahteval lupčka od mojih tamalih. ker morata vedet, da jima to ni dolžnost!
|