yania
|
Ja tudi jaz že zdaj razmišljam o porodu, berem vse mogoče variante poroda itd.....boli, in tako pač je. Vem da sem prvo leto po prvem porodu govorila, da bo moja pikica edinka, in da me tam ne vidijo, ampak materinski nagon je močnejši...želja, po še enem miškolinu je močnejša.... Zdej ko to berem vidim, da je pri meni minilo vse še kar hitro...ob 7.00 zjutraj mi je odtekla voda, to je bilo 3 dni že čez rok. Sledil je prevoz z rešilnim avtom v porodnišnico in tam: klistir (ki ni nič hudega, prav lepo se sčistiš), britje (pa čeprav sem se že doma ravno zvečer, samo je rekla, da če bo slučajno šivanje, da se ne bi kaj zagnojilo...) no in ob 9.30 so se začeli popadki. Naj povem da sem bila ob sprejemu odprta 2.5 cm. No in vsak pregled odpiranja mat.vratu, je presenetil babico, da se zelo lepo odpiram za prvič. Bolelo je ko hudič in sem nekje ob 12 ih (po mojem je bilo ene tolk....) prosila, naj mi kaj dajo, da ne gre več....no in potem pač predihavaš popadke in dihaš...se sproščaš...mi je včer tale informacija : najpomembnejše je, da med popadki sprostiš mišice - predvsem trebušne in mišice medeničnega dna. Verjetno res drži. Mi je bilo pa ful mučno iz enega boka na drugi bok...le to mi je preostalo, ker mi je plodovnica odtekla...zdaj upam, da v drugo (marca) dobim popadke, in da bom lahko kaj hodila vmes.... No in ko je končno rekla ob 14.oo da sem že odprta in naj pritisnem , se je končno začelo premikati... To me ni čisto nič bolelo, res, fajn ko lahko takrat šele kaj narediš da bo čimprej konec......bila sem rezana, šivana, in to ni noben bau bau...ko pa je malčica prijokala ven, me je obdal tak trenutek sreče, da se ne da opisati......res lepoooo.... Moj nasvet je enak, kot že od marsikatere prej: sodeluj, dihaj, se sprosti....in bo hitro minilo... Piše mi v materinski trajanje poroda: 4 ure.....
|