mamsi
|
Prej kot pri 4 mesecih naj ne bi tega prakticiral, ker otrok šele pridobiva zaupanje, ki ga s tem, da ga pustimo jokat, izgubi, postane nezaupljiv. Zanj je jok preživetje, če se nihče ne odzove, se mu vseli strah. Zato joka in spi še slabše. Tudi mame mamo naravno vgrajen občutek, da se je treba na jok odzvat. Ko pa pride mali v fazo, da zna z jokom tudi že kaj dosečt, ne samo preživet, pa mame dobro vemo, in ga mirne duše lahko pustimo malo jokat. Ta faza pride kasneje na vrsto. Pri 2 mesecih in pol se otroček še uči, kako zaspati. Naj bi se znal sam uspavat, pri čemer pa potrebuje pomoč. Pomagajo obredi pred spanjem, ki naznanjajo, da je čas za spanje, predvsem pa otročka umirijo. Jaz sem prakticirala te nasvete, trdne rituale, približno isti čas in vedno sem dala Kristini možnost, da se sama uspava v svoji poteljici. Če se je razburila, sem jo takoj pomirila, ali s trepljanjem, ali sem jo vzela v naročje, da se je pomirila in jo spet položila v posteljo, predenj je zaspala. To sem ponavljala, dokler ni zaspala v posteljici, brez joka. Kmalu je znala sama zaspat, ni blo treba več dvigovat, počutila se je varno. Idealen čas je med 2,5 in 3 meseci, lahko pa to prakticiraš kadarkoli. To je moj način, ni pa edini. Vso srečo;)
|