kako je zdaj s tem spanjem? (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Novorojenček, dojenček



Sporočilo


babylove -> kako je zdaj s tem spanjem? (26.2.2005 19:50:17)

Spodaj sem prebrala nekaj v zvezi s tem. Kako je zdaj to, a mulca kar v posteljico dam in ga pustim, naj se dere, dokler ne zaspi? Meni to enostavno ne rata. Pa grozno se mi zdi, da bi moral v solzah zaspat, ves obupan. Pri kateri starosti pa začnete tak režim prakticirat?




Mojca P. -> kako je zdaj s tem spanjem? (26.2.2005 19:54:35)

Nas je prevec trmast in se sploh ne bi ustavil. Smo prepozni za trdo roko, bi ga zdaj prevec mucli. Tebi pa priporocam, da poskusis (se tako majhni prej utrudijo). Vsekakor bi ti pa priporocila, da uvedes rutino pred spanjem, ninico in kako pojoco igraco ob postelci.
Srecno:angel:




smrček -> kako je zdaj s tem spanjem? (26.2.2005 20:02:35)

Moj je tud star tolk k tvoj, pa ga ne pušam kr tak v postli. Saj slišim, če samo malo jamra in stoka, pol ga še pustim, če pa začne jokat:(( in se ornk dret, ga dvignem in mal pocerkljam. 9nebesa Upam, da ne delam napak, ker lahko da se mi bo to še maščevalo. Če se mi pa smili revček.
Nikoli ga pa ne dajem k sebi v posteljo spat. Ena moja kolegica je to prakticirala, pol je pa mela :hudicek:, ko ni hotel več v svoji postlci spat.
Al si vidva že ustvarjata kak ritem podnevi in ponoči?




babylove -> kako je zdaj s tem spanjem? (26.2.2005 20:14:25)

Smrček, ritem si bolj on vzpostavlja kot pa jaz :)-. Čez dan skoraj nič ne spi, kakšne 2 urci. Spat pa gre okoli polnoči in spi ponavadi celo noč (vmes ima 2x malico) in nekje do 9h, razen če ga trebušček muči.
Meni se ne zdi v redu, da gre tako pozno spat, zato sprašujem, kako ga naj prej spat spravim. Sem včasih že jaz bolj zaspana kot on!




mamsi -> kako je zdaj s tem spanjem? (26.2.2005 20:14:47)

Prej kot pri 4 mesecih naj ne bi tega prakticiral, ker otrok šele pridobiva zaupanje, ki ga s tem, da ga pustimo jokat, izgubi, postane nezaupljiv. Zanj je jok preživetje, če se nihče ne odzove, se mu vseli strah. Zato joka in spi še slabše. Tudi mame mamo naravno vgrajen občutek, da se je treba na jok odzvat. Ko pa pride mali v fazo, da zna z jokom tudi že kaj dosečt, ne samo preživet, pa mame dobro vemo, in ga mirne duše lahko pustimo malo jokat. Ta faza pride kasneje na vrsto. Pri 2 mesecih in pol se otroček še uči, kako zaspati. Naj bi se znal sam uspavat, pri čemer pa potrebuje pomoč. Pomagajo obredi pred spanjem, ki naznanjajo, da je čas za spanje, predvsem pa otročka umirijo. Jaz sem prakticirala te nasvete, trdne rituale, približno isti čas in vedno sem dala Kristini možnost, da se sama uspava v svoji poteljici. Če se je razburila, sem jo takoj pomirila, ali s trepljanjem, ali sem jo vzela v naročje, da se je pomirila in jo spet položila v posteljo, predenj je zaspala. To sem ponavljala, dokler ni zaspala v posteljici, brez joka. Kmalu je znala sama zaspat, ni blo treba več dvigovat, počutila se je varno. Idealen čas je med 2,5 in 3 meseci, lahko pa to prakticiraš kadarkoli.

To je moj način, ni pa edini.

Vso srečo;)





rainbow -> kako je zdaj s tem spanjem? (26.2.2005 20:28:22)

Se absolutno strinjam z Mamsi, vendar je to dolgotrajen in naporen proces, ne zgodi se kar v enem tednu ali kaj in terja železne živce.
Pri enem mesecu pa se mi zdi prehitro.
LP:rozica:




Anonimen -> kako je zdaj s tem spanjem? (26.2.2005 21:38:46)

Jaz tudi pri tako maljhnemu tega še ne bi prakticirala. Saj tak mali še ne obvlada veščine, da "zanalašč" ne zaspi. Tega še ne zna. Pri kakih 4 mesecih se mi zdi, da se najprej lahko to naredi, da se ga pusti jokati. Jaz ga kaj dosti prej res ne bi.




Skabi -> kako je zdaj s tem spanjem? (27.2.2005 7:32:32)

Jaz tudi mislim, da se moramo stiskat in crkljat, dokler to še sploh hočejo.
Jaz nekaj časa nisem hodila spat z mojim triletnikom in je zaspal v solzah in še v spanju hlipal. Po nekaj takšnih nočeh pa greva zvečer lepo oba v posteljo, prebereva pravljico ali dve ali tri, zmoliva angelčka za njega in še enega za Gašperja, si poveva kolk fejst se mava rada in potem zaspi. Kak večer seveda ne gre tako lahko, največkrat pa.




piščanc -> kako je zdaj s tem spanjem? (27.2.2005 8:44:57)

tudi jaz se strinjam, da se na grd način nič ne doseže.

pri nas je bilo nekako tako, da se je tam do 6 meseca vse razvade z malo truda dalo odpraviti zelo hitro, tudi občasno spanje pri meni itd. tako, da tudi če gre kdaj spat k staršem, še posebej če je bolan ni nobena katastrofa. Samo povedati je treba kdaj je konec in pri tem vztrajati.

Če želiš, da otrok sam zaspi v posteljici, mora biti takrat ko ga položiš zelo umirjen in še ne preveč zaspan, ravno prav. Žiga po vsakem hranjenju še malo gleda, ponavadi se pokaka, čez kakšne pol ure pa začne cmevkati, potem ga dvignem malo poujčkam in dam v posteljico, seveda je obvezna duda za par munitk in kmalu ga zmanjka, če ga kaj muči (nepodrt kupček) se začne jokati, sledi ali samo duda ali malo nošenja in spet nazaj v posteljo. Je pa res,da dopoldne to super zgleda, bolj ko pa se bliža večer in je utrujen večkrat se zbudi preden ga ornk zmanjka. Vem, da to ne bo večno, ker je še majhen,ampak pri prvem otročku mi to ni tako dobro uspevalo. praksa pomaga

res pa je, da je z drugim dojenčkom laže kot s prvim, z dvema otrokoma pa težje kot z enim. (hihi)





Joe -> kako je zdaj s tem spanjem? (27.2.2005 18:53:26)

Nisem bral prejšnjih odgovorov, kot tudi avtorica debate ni poiskala starejših in zelo podobnih.

Pri malih otrokih se lahko zgodi, da ne morejo zaspati (tudi) zaradi prevelike utrujenosti ali zaradi svetlobe ali zaradi predolgega nošenja po rokah. Naš je nekoč utihnil takoj zatem, ko ga je Jančika odnesla v kopalnico, UGASNILA LUČ in se VSEDLA na školjko.

Pri starejših od 5-6 mesecev pa kar z vzgojo. Spati mora v SVOJI sobi (drugače ga starši zbudijo) in se hraniti kvečjemu enkrat na noč. Vztrajati par dni, pa bo. Princip: utrujanje oz. drago prodajanje mleka, če hočete zgolj podaljšati čas brez zbujanja. Prostovoljnih odpovedi nočnemu hranjenju je zelo malo - otrok mora ugotoviti, da je zanj ugodneje, če dve uri prespi kot če jih prekriči. Ne klonite (lahko malo kolnite) prehitro, sploh pri starejših.




Stran: [1]