Gina
|
No ja, jaz imam tukaj neko malo drugačno mnenje. Meni se zdi, da so delovne navade nekaj, česar nujno ne rabimo v taki meni, kot se kakšnemu zdi. Uf, matr, zdaj sem pa povedala... Tole sem karikirala, da ne bo pomote. Načeloma pa se mi zdi takole: večina otrok mora dobiti eno samo del. navado - to je da takoj, ko pridejo domov (ali kasneje, če se tako zmenijo), naredi domačo nalogo (to bo pomembno kasneje za ma in ang, ker tisto se ne moreš učiti kampanjsko, ostalo pa komot). V 2. razredu bi moral otrok praktično vse ostalo (razen branja) usvojiti v šoli. Čemu bi se moral mučiti še doma s šolo, če je bila vendarle 9-letka narejena z namenom razbremeniti otroka? otroci v 2. razredu imajo preveč ur pouka, zelo težko zdržijo tempo in niti slučajno količina snovi ni primerna starostni stopnji. Utrujeni so po pouku. če jo pa že moramo furat, potem pa naj imajo vsaj popoldne mir. V vseh razredih je približno enako, samo da se stopnjujejo reči. Ker je znanstveno dokazano, da otrok ne zna nič več ali manj, če se uči vsak dan pol ure 10 dni ali če se uči 1x 5 ur skupaj, da mu enako mnogo solate ostane v glavi, se mi zdi, da je načeloma vseeno, kdaj se otrok uči (strogo izzvzamem otroke, ki se težje učijo, oni so edini, ki jim učenje na obroke resnično zelo koristi, samo večina ni taka), če se sploh uči - to je smiselno takrat, ko si snovi več ni sposoben zapomiti iz šole, od pouka, to pa se ponavadi zgodi v 4. razredu, takrat morajo starši otroka bolj kontrolirati, da ga začnejo opozarjati na to, da bo moral kaj v zvezi s tem, da bo znal, narediti. Glede na to, da je več kot pol reči, ki se jih uči v OŠ odvečnega balasta, ki ga otroci ali še ne razumejo dovolj dobro, ker ni primerno starostni stopnji, ali pa si ga ne zapomnijo dolgoročno, ker je nezanimivo ali ker je neuporabno v praksi ali pa zgolj njim nerazumljivo predstavljeno, sklepam, da gre pol tega, kar se učijo v totalen nič, v napiflano neznanje, oz znanje za tri dni. Kar jim pa je zanimivo, si bodo pa zapomnili v vsakem primeru dolgoročno. Poleg tega imaš različne otroke, take ki imajo že sami občutek za učenje in tudi take, ki jim moraš pomagat naučit se, učiti se.Iz vseh naštetih razlogov menim, da je prav, da se otroku pokaže, kako naj se uči, da je prav, da otroku poveš reči, ki jih sam ne razume, vendar sem strogo proti, da se z otrokom sedi, ker se ga s tem ne nauči samostojnosti. Starši so svojo šolo že naredili, ni jim treba šole delati še enkrat. Preveč kontrole škodi enako mnogo, kot premalo. Ravno prav jo otrok rabi. In otrok mora sam vlagati trud v te reči. Seveda je spodbuda staršev dobrodošla, eno uro vsak dan v 2. razredu še popoldne delat, pa se mi zdi totalno zapravljanje časa. Kaj bodo pa v 9. razredu, delali vsak dan še 8 ur? Na splošno se mi zdi življenje tako zelo kratko, da se mi ne zdi vredno ukvrajati s šolo več kot je treba.Cele ure za šolo, zakaj le, saj se mi ni zmešalo, toliko lepših reči je v življenju, pa ne bi rekla, če bi od tega kaj imeli? Meni se zdi, da jaz kar precej stvari vem iz različnih področij, nisem čisto mimo, kar se info tiče. Pa misliš, da sem jih dobila v šoli? Ha, ha, ha, ha, vic stoletja. Tudi pričakovanja do svojih otrok sem zelo spremenila. Pričakujem od njih, da se bodo naučili veliko življenjskih reči, takih, ki jih človek rabi, pa ki v praksi delujejo. Če pa ne bodo znali česa brezpredmetnega, ap bodo zato dobili oceno 3, mi je pa prav vseeno. šola ni najpomembnejše področje v življenju. Fajn je, če jo imaš, ni pa nujno, da zato fejst trpiš zraven vsak dan ob knjigah, gre tudi na lažji način. Če bodo želeli študirati kaj takega, kjer rabijo šolo, bodo morali tudi to pogoltniti, pa se malo več učiti nečesa, kar bo izpuhtelo iz njih naslednji dan, če pa ne bodo želeli ravno na kako medicino, so pa lahko tudi precej manj uradno uspešni, vseeno je to. Glavno da bodo sami imeli željo po izobraževanju, to pa je pomembno, da jih namesto sedenja ob knjigeh vsak dan, naučiš, kje pridejo do tistih spoznanj, ki jih zanimajo.Pa da se ukvarjaš z njimi na način informiranja v vseh smereh. Evo, to pa je pomembno. Bogokletna izjava ene učiteljice.
|