nejcko
|
Colt, jaz sem že takoj na začetku razumela, kaj si želel s svojim postom povedati. In sem ti tudi odgovorila s svojim prvim postom, da pošteno delo pač dandanes NE MORE BITI več VREDNOTA! Tako pač je. Pika!
Do te točke so nas na eni strani prignali delodajalci, kapitalizem, po drugi pa smo tako miselnost povsem posledično prevzeli sami ljudje, zavest o tem, da živimo v demokraciji in da imamo ljudje tudi pravice. Stvari niso črno-bele in problem, ki ga ti navajaš, ima zelo razvejane korenine, zato ga je nemogoče kar tako posploševati.
Dokler pošteno delo ne bo pošteno plačano, do takrat le-to ne bo vrednota. Ne more in konec koncev ne sme biti - ker v tistem trnutku, ko bo človek pristal na to, da je važno zgolj in samo to, da dela, pa ni važno kaj, kdaj in pod katerimi pogoji, v tistem trenutku se bomo vrnili v čas sužnjelastništva oz. fevdalizma.
Še vedno pa sem prepričana, da ni veliko ljudi, ki bi leta in leta vlekli socialno. In meni ta trenutek, ko sem zaposlena, niti na kraj pameti ne pade, da bi razmišljala, komu in kam gre moj del plače. No, kar se vojske tiče, to mi gre pa res na jetra. Pa zaboli me, ko dobim položnico za vrtec; za malo se mi zdi, da marsikdo plačuje mnogo mnogo manj, pa se pripelje po otroka z mnogo mnogo boljšim avtom, kot ga imam jaz. Pa to ni "socialec", o ne, je kar lepo privatnik, ki državi prikazuje minimalca. Ja, to me zaboli na momente.
IZVIRNO SPOROČILO: Marogica
Tako pač je. Ko pa bodo pri nas poklici cenjeni, se bo to spremenilo.
Se popolnoma strinjam. A, kot sem že prej napisala, je temu krivo mnogo stvari, predvsem pa smo ljudje sami naredili določene poklice za manjvredne. Kar poglejmo, kako zaničevalen odnos imamo včasih do zaposlenih v določenih strokah:
- pa kaj pol, če trgovka nima enega frej dneva in dela za minimalca - važno, da imamo mi vsak dan svež kruh na mizi, kajne!
- pa kaj pol, če se en avtoličar cele dneve zastruplja v delavnici, važno, da imamo mi tipi topi avto kuj jutri!
- pa kaj pol, če smetarji zmrzujejo na minus 15 ob 5 zjutraj - važno, da mi lahko v kanto odvržemo (po možnosti nereciklirane) smeti!
- pa kaj pol, če ena šivilja crkava v treh izmenah v sedečem položaju na normo, važno, da si mi lahko vsako sezono omislimo novo in najmodernejšo garderobo!
- pa kaj pol če ima poštarca slab dan v soboto ob petih popoldan, važno je, da mi plačamo svoje položnice pet do petih popoldan v soboto;
- pa kaj pol, če ena kelnarca crkuje že 12 ur na nogah, važno je, da nam postreže z nasmeškom.
- pa kaj pol, če je naš otrok eno učiteljico že 10x poslal v pm, važno je, da mu bo na koncu dala čim boljšo oceno;
Kritiziramo jih, šimfamo čez njih, nadiramo jih, če se nam ne prilizujejo in klanjajo (ker je to bojda naša pravica in njihova dolžnost ), celo odveč so nam, ko zaradi njihovih (revnih) otrok ne gre vrtčevska skupina na letovanje in je s tem prikrajšan naš otrok ...
Le kam so izginile njihove pravice??? Jih morda na račun naših oni zdaj sploh nimajo več??? Se vam zdi to prav in pošteno??? Se vam zdi prav in pošteno, da si ne zaslužijo vsaj vašega/našega spoštovanja kot (so)ljudje?
Ja, res paše zraven tale prihodnji čas: ko bodo postali ... že od nekdaj ti poklici niso bili ne vem kako cenjeni, v času, ko pa so se ti poklici še finančno popolnoma razvrednotili, se mi zdi, da je ta prihodnost še želo zelo oddaljena.
Ne zagovarjam vlečenja socialne leta in leta, zagovarjam pa, da nekdo, ki mu ni ravno za življenje rešit in ima ustrezno izobrazbo, izbira med tem, ali bo prijel lopato v roke ali sedel za pisalno mizo. Ker ni gršega za videti, da mu v roke tišči lopato prav nekdo izza pisalne mize.
|
Natisni
, namreč med dolgotrajno brezposelne...pa sem stara 27 let. 
