mamuška
|
Naša izkušnja s spanjem bi bila lahko dolga čez pol foruma, načeloma pa se strinjam z April: ugotovi, kaj vam vsem skupaj ustreza, s čim lahko živite in potem tako postopaj. Če pač ne prenseš skupnega spanja in ti je lažje ponoči 5 x vstat in it otroka mirit in tolažit, počni to. Ni univerzalnega pravila. Od vseh najslabša možnost pa je zame, da otroku najprej nekaj odrečeš/prepoveš, nato pa te otrok s svojimi fintami "prisili", da v prepovedano na koncu privoliš. Kajti s tem situacijo in tebe nadzira in upravlja otrok in ne obratno. Naš prvorojenec je rojen nespalec, je mesečnik, nosi in ruka ga luna, v budnem stanju se z vsem strinja, vse mu je OK, ko pride noč, on niti ne dojema, kaj se dogaja. Nikoli mu nismo striktno prepovedali, prihajat k nama, tudi ko se je letos odselil v svojo sobo, so vrata odprta in če je treba, če ga je strah (in strah ga je pogosto), lahko takoj pride k nama. Priznam, da bi mi bilo, sploh zdaj ob koncu nosečnosti, veliko ljubše, če bi spal sam vso noč, ampak med stalnim vstajanjem in skupnim spanjem izberem slednje, vmesna opcija, da se otrok nekje joka v svoji stiski, pa za nas niti ne obstaja.
Pametnjakovičem, k iv nulo obvladajo teorijo, jaz prikimam in niti ne razlagam, ker nima smisla. Zame je bistveno, da smo zjutraj vsi 3 kolikor toliko naspani - kako do tega pridemo, je pa naš problem.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
zaradi tega slabše spala, ona pa super. No ko smo prišli z dopusta, sva ji pa kupila veliko postelji jo preselila v drugo sobo in je šla. Sedaj sploh ne pride več k nama.
