spanje pri starših (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Vzgoja



Sporočilo

ninica04 -> spanje pri starših (25.9.2007 21:39:15)

Naša mala je stara 2 leti in 9 mesecev in odkar smo bili na dopustu noče več sama zaspati v svoji postelji, če pa jo po srečnem slučaju zmanjka pa ponoči uleti k nama. Nikoli ni spala zraven naju, niti kot dojenček, sedaj pa vsako noč isto.... Tudi če sem huda in jo naženem v posteljo, pa vse mogoče ustvarja da na koncu znorim in ji rečem da naj pride k nama. Mogoče je to napaka?



lelaval -> RE: spanje pri starših (25.9.2007 21:53:21)

Pri nas je bilo isto lansko leto. Celo poletje smo bili na morju in je spala zraven mene, potem pa je hotela spat pri meni še po prihodu domov. Kakor hiro je zaspala, sva jo dala v nejno posteljico - včasih se je zbudila, ko sva jo prestavila, včasih pa čez čas. Sva jo pestavljala tudi po 10x na noč. In, če se ne motim, je trajalo 3 tedne, da je prišla v svoj stari ritem spanja.



piščanc -> RE: spanje pri starših (25.9.2007 22:09:34)

pri naših dveh je bilo enako. je prišlo obdobje, ko sta sredi noči začela hodit k nama. samo jaz se nisem preveč obremenjevala s tem. tako kot sta začela, sta tudi končala, ko jima je pasalo. pa še zdaj, če koga zebe, žejen, prestrašen, bolan... in se zbudi sredi noči, preostanek prespi pri nama. zakaj pa ne? vsak kdaj pa kdaj potrebuje stiskanje.

izkoriščanje se začne, če to prepoveš, pa popustiš... in narediš iz tega neko strašno stvar, ki je potem še slajša



abj -> RE: spanje pri starših (25.9.2007 22:46:59)

Ravno tako je bilo in je tudi pri nas. Iz tega ne delamo panike in ne kompliciramo. Da le lahko spimo. Prej ali slej pride čas, ko tega otrok ne potrebuje več in sam preneha s tem. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]



Spark -> RE: spanje pri starših (26.9.2007 7:14:24)

Pri nas je bilo enako. Enkrat po drugem letu je začela ponoči hodit k nam. Ko svo ja vrnila v njeno posteljo je hitro prišla nazaj. Nisva in nisva je mogla odvaditi. Problem je bil še v tem, da sva z [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/love.gif[/image] zaradi tega slabše spala, ona pa super. No ko smo prišli z dopusta, sva ji pa kupila veliko postelji jo preselila v drugo sobo in je šla. Sedaj sploh ne pride več k nama. 



orhideja75 -> RE: spanje pri starših (26.9.2007 7:21:28)

pri nas se sploh ne spomnim točno kdaj sta začela spati v svojih posteljah. se s tem sploh nismo obremenjevali, da smo le spali ponoči. včasih sem se zjutraj res zbudila mal povožena, ampak nič za to.
otroci potrebujejo toplino in zavetje  in kje jo bodo dobili drugje, če ne pri svojih starših. pri nas se še sedaj zgodi, da mali (kmalu bo star 9 let) včasih ponoči priteče k nama. pa mu tega nikoli ne preprečujeva.
sej zdej se to dogaja bolj malokrat. in včasih mi prav paše, ko vsi štirje zvečer ležimo v najini postelji in se pogovarjamo. to so res lepi trenutki.
sej največkrat pridemo vsi skupaj šele zvečer, ko ni več ostalih obveznosti.



nuala -> RE: spanje pri starših (26.9.2007 8:14:38)

No, mali spi pri meni, odkar sem mu pri 2 letih vzela dudo. Tega bo kmalu eno leto.
Tavečji ( bo 5 ) pa je vedno spal sam, ene 2 meseca nazaj pa je tudi on vsak večer s povštrom prilezel k meni.
Zdaj smo zvečer vsi v moji postelji. Še psica pride, dobro, da imam xxl posteljo. Tastarejšiga potem spravim v njegovo in tam spi celo noč. Tamali pa spi pri meni, ga nikamor ne prestavljam. In pravzaprav ju bom pustila, da spita pri meni dokler hočeta. Pri tem našem čudnem življenju pa seljenjih sem in tja, pa vedno novem okolju in očetu ki je veliko odsoten sva jaz in naša psica edini stabilni osebi v ževljenju naših fantov. Verjetno potrebujeta mojo bližino.



April -> RE: spanje pri starših (26.9.2007 8:39:39)

stoj za tistim, kar se boš odločila. če ti je res pretežko, da bi spala z vama, potem se tega drži. če pa so to sam neki predsodki in na koncu itak popustiš, jo raje takoj sprejmi.



mamuška -> RE: spanje pri starših (26.9.2007 10:07:44)

Naša izkušnja s spanjem bi bila lahko dolga čez pol foruma, načeloma pa se strinjam z April: ugotovi, kaj vam vsem skupaj ustreza, s čim lahko živite in potem tako postopaj. Če pač ne prenseš skupnega spanja in ti je lažje ponoči 5 x vstat in it otroka mirit in tolažit, počni to. Ni univerzalnega pravila. Od vseh najslabša možnost pa je zame, da otroku najprej nekaj odrečeš/prepoveš, nato pa te otrok s svojimi fintami "prisili", da v prepovedano na koncu privoliš. Kajti s tem situacijo in tebe nadzira in upravlja otrok in ne obratno. Naš prvorojenec je rojen nespalec, je mesečnik, nosi in ruka ga luna, v budnem stanju se z vsem strinja, vse mu je OK, ko pride noč, on niti ne dojema, kaj se  dogaja. Nikoli mu nismo striktno prepovedali, prihajat k nama, tudi ko se je letos odselil v svojo sobo, so vrata odprta in če je treba, če ga je strah (in strah ga je pogosto), lahko takoj pride k nama. Priznam, da bi mi bilo, sploh zdaj ob koncu nosečnosti, veliko ljubše, če bi spal sam vso noč, ampak med stalnim vstajanjem in skupnim spanjem izberem slednje, vmesna opcija, da se otrok nekje joka v svoji stiski, pa za nas niti ne obstaja.

Pametnjakovičem, k iv nulo obvladajo teorijo, jaz prikimam in niti ne razlagam, ker nima smisla. Zame je bistveno, da smo zjutraj vsi 3 kolikor toliko naspani - kako do tega pridemo, je pa naš problem.



Stran: [1]