Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: trojči Točno to sem mislila, pišejo ti, da je tvoja mama, veliko naredila za tebe, kao, da jo moraš imeti rada. To je point. Če je nimaš, je nimaš in ne čuti krivde, čeprav bi ti jo te punce rade naprtile, češ, v stilu pesmic, mama je ena sama, rada te ima, no matter what, napake ima vsak, treba jih je razumeti in odpuščati. Globino problema boš razumela, ko boš videla črno na belem mnenja ljudi, da je treba odpuščati tudi spolne zlorabe, če so se zgodile s strani staršev. Tako daleč grejo ljudje v ponavljanju politike RKC. Brezveze že ni, da ne čutiš ničesar do matere. Priporočam knjige, ki govorijo o hudobnih starših. Npr. Govorica telesa, telo zahteva resnico, Strupeni starši, ma, pobrskaj sama v knjižnici. Ne pusti se zmesti. Kot razumem si imela resne probleme s starši v mladosti in imaš še vedno travme. Razumem da se potem distanciraš od staršev. Tudi moj svojega očeta ne priznava da obstaja, je preveč hudega mu naredil. Ampak to je drugačna situacija. Njena mama se pač stara. Verjetno je osamljena, ji je dolgčas in si zato izmišljuje stvari. Hoče pozornost. Ne zato ker je slab človek in ne ljubi hčere, ampak iz čiste osamljenosti. Težko je živeti če imaš občutek da si vsem odveč in da od tebe ni nobene koristi več. Je treba ločiti zlorabo od napak ki nam ne škodujejo ampak nas pač motijo. Zlorabljeni otroci ne rabijo spoštovati staršev, nimajo niti razloga da bi jih. Tukaj se pa ne gre za zlorabo Kot so ti že pisale. Ne govori ji stvari, za katere nočeš da se razvejo. Pogovarjajta se splošne stvari, včasih jo vprašaj za mnenje, nasvet....saj ni potrebe da ga upoštevaš, samo mama se bo počutila pomembna . Mislim pa da sedaj ko si se odselila imaš toliko dela, misli in novih stvari, ki jih prej nisi imela da občasno pozabiš na dom in "prejšnje" življenje. Ko se bodo stvari umirile, ko boš tukaj kjer si čisto domača, ko bo že vse utečeno, boš pogrešala dom oz. mamo, oz. boš želela imeti stike. Saj ni treba da so pogosti, ampak težko je kar odrezat in pozabit na 20-30 let življenja z določeno osebo. Če pa to zlahka narediš in res ne boš več čutila potrebe da še kdaj vidiš svojo mamo, pa ne vem , zagotovo je nekaj v ozadju, ker kar na enkrat ne moreš dobit takih občutkov, če je bilo do sedaj vse vredu Jaz recimo nisem želela hoditi domov ko mi je umrl oče. Ker me je čist preveč vse spominjalo in me dušilo. Pa sem se silila in vsak vikend hodila...zaradi mami. Je bilo meni hudo, ampak njej sami, s vsemi tisimi spomini pa zagotovo težje. V dvoje je lažje . In sedaj rada hodim domov, pa je tudi moja mami "goflja" in cela vas ve kaj se z mano dogaja . Ampak jaz to vzamem tako, da je pač ponosna name in hoče da vsi vejo kaj počnem
|