Anonimen
|
evo, prva anonimna tukaj. ja, res je, če bi se moj strinjal z mano, potem ne bi bilo problema. ampak njemu ta srečanja pašejo: celodnevno posedanje, hrane neomejeno in blablabla.... pri nas je situacija podobna kot pri tebi Tašonka: moj dela vsako drugo soboto cel dan, in tudi med tednom po cele dneve, tako da nam skupne ostanejo večinoma samo še nedelje, ki pa naj bi jih preživeli na teh piknikih. in zato hočem da smo kdaj tudi sami. najbolj mi gre pa na živce to, da dokler sva bila sama (beri brez otroka), so naju pustili pri miru. sedaj pa ko je otrok, pa mislijo da ne rabiva več nobene zasebnosti. ja, jaz imam pač drugačne interese kot oni, ampak tega ne dojamejo. sem že mojemu rekla,da bom šla na Rd od njegovih staršev, brata,... in to je to. ne pa od vseh bratrancev, sestričen, njihovih otrok, tet, stricev... itditd... ampak takoj ko me ni na enem pikniku, že vsi sprašujejo in so totalno začudeni: kako pa to???? nemogoče, ko se pa imamo tako neskončno fino! nihče ne pomisli, da se imam pa jaz neskončno fino ko preberem kakšno knjigo, ko grem v miru na klepet s kolegico, ali pa se pač samo valjam na kavču... lahko rečem, da je to najpogostejši konflikt, ki ga imava z mojim!
|