tinkatonka
|
Draga anonimna 1! Saj ne morem rečt, da se nisem podobno počutila, ko sem bila noseča. Takrat sem bila tudi brezposelna, cele dneve doma, v upanju, da se mož čimprej vrne iz službe, da bova lahko skupaj. Ko pride otrok, ti tako in tako v življenju ni več nikoli dolgčas. Postaneš popolnoma nesebično bitje, kajti nekdo postane v trenutku, ko se rodi popolnoma odvisen od tebe, od tvoje ljubezni, pozornosti. Veliko ti na tvoj občutek osamljenosti vplivajo tudi hormoni. Jaz sem v nosečnosti jokala za vsako figo, pa čeprav ni bilo niti manjšega povoda za vse to. Verjemi, ko bo otrok, neka konstanta okupacija, ko boš videla, da se bo tudi mož angažiral okoli otročka, bo vse lepše in boljše. Ampak ne pozabi: nisi (oz. ne boš) samo mama, ampak tudi partnerica in poskrbita zato, da bo bosta s partnerjem nekaj časa v dnevu, tednu, namenila samo vama dvema. Nama ponavadi ostanejo pozni večeri, ko sinko že spi, računi za firmo so napisani in potem obleživa na kavču, pred prižgano TV, ki brni v prazno, midva pa se pogovarjava, izmenjujeva nežnosti, upanja, želje,.... Pa lep porod ti želim in naj se vama rodi zdrav otročiček! anonimna 2 (Tina)
|