fuzzy
|
Seveda je prijateljstvo lahko trajno, se je pa potrebno zanj potruditi. In ne smemo že ob prvem problemu ali nesoglasju vreči puško v koruzo. Za pravo prijateljstvo je treba občasno ego postaviti na stranski tir in urediti zadeve, tudi če nam to ne diši preveč. In potrebno je sprejeti, da se tudi prijateljstva spreminjajo, tako kot se spreminjamo ljudje. Če nam je to normalno, zadeve štimajo, če pa poskušamo obdržati prijateljstvo nespremenjeno, se kmalu prekine. Enako kot partnerstvo. Sama imam res srečo, saj imam nekaj pravih prijateljic (takih, preizkušenih tako v dobrih kot v slabih časih ). Najstarejšo prijateljico imam še iz vrtca. Včasih se druživa več, včasih manj, radi se imava pa vedno. Je pa res, da pri meni prijatelji ta naziv dobijo šele po nekaj letih druženja, spoznavanja in izkušenj, če se izkaže, da si ustrezamo, ostali so pač kolegi ali znanci. Mislim, da je to bistveno. Ena mojih kolegic 'prijateljstva' sklepa zelo na hitro in jih jemlje zelo na lahko. Vsaka, s katero se v določenem obdobju malo bolj druži, je že kar njena prijateljica. Jasno, da je kar naprej razočarana nad njimi, saj jih v tistem mesecu ali dveh še spozna ne prav dobro. To sem ji poskusila razložiti, ker bo tudi nad mano gotovo razočarana. Za prijatelje sem namreč pripravljena narediti marsikaj, za kolege in znance pa pač ne. In po mojih izkušnjah je enako pri vseh.
|